Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Ta kultni vretenčar je ljubljenec predvsem fantovske otroške populacije. Malo jih je, ki ne bi v svoji zbirki imeli vsaj replike kakšnega njihovega okostja, ki se po možnosti sveti v temi ali pa njegove glave kot ročne lutke oziroma priložnostne strašilke kameradov. Ne brez razloga, saj je tudi njihovo ime kombinacija grškega izraza deinos (»strašen« ali »grozen«) in sauros (»kuščar« ali »plazilec«). Že veste, o kom so Liani Buršič govorili učenci iz 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO Ljubljana Petra Hrovatin?
Današnje petkovo jutro bo večina šolarjev prespala – z današnjim praznikom se namreč danes začenjajo prvomajske počitnice za vse učence in dijake in nekaj dni oddiha so veseli prav vsi. Mnogi bodo sicer le morali pogledati v šolske učbenike in knjige, večino časa pa vseeno preživeli v družbi prijateljev in družine. Kakšne načrte imajo, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz ljubljanske Osnovne šole Franceta Bevka.
Na pogled morda krotka, a je še vedno v zver. Izvrstna plavalka, tudi z dobro apneo, saj zadrži vdih 4 minute. Danes je strogo zaščitena živalska vrtsa v večini evropskih držav. Velike slovenske reke (Sava, Drava, Mura) pa so tako onesnažene, da v njih ne more živeti. Dragocena žival je, žal nekaterim tudi zaradi svojega gostega krzna. Veste o kateri nočni samotarki so Liani Buršič govorili učenci iz 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO Ljubljana Petra Hrovatin?
Kaj delajo znanstveniki, so razmišljali drugošolci iz OŠ Kolezija Ljubljana.
Mladi z OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka se bodo razgovorili o aprilskem vremenu in o tem, ali vreme vpliva na njihovo počutje in dejavnosti.
Vsak od nas ima talent za nekaj – nekateri smo dobri v petju, drugi v igranju na inštrumente, tretji imajo talent za risanje. Talenti so dar v življenju, so neprecenljivi, ne moremo jih kupiti ali posojati. Prav zato jih moramo spoštovati, razvijati in negovati. Več o skritih in odkritih mladih talentih boste slišali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! pet čez deveto, ko bodo mikrofon prevzeli mladi novinarji iz Škofje Loke – zdaj pa prisluhnimo, kakšne talente imajo učenci iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čeprav so v sestrski skupini s ščurki in termiti, jih imajo ljudje zelo radi. Če so ti ljudje vrtnarji :), saj pomagajo pri biološki kontroli škodljivcev. Te žuželke, katerih grška različica imena pomeni prerok, so ime dobile po svoji značilni drži, ki spominja na človeka pri molitvi. Že veste za katero žival gre? O njej so Liani Buršič spregovorili učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Z učenci z OŠ Grm Novo mesto smo se pogovarjali o zabavi in uživanju. Dati si duška, rečemo odrasli večkrat, kako pa je z mladimi?
Učenje je za marsikaterega osnovnošolca prava nočna mora – a brez tega enostavno ne gre. Je bolje, da se učimo v tišini ali ob glasbi? Se ob skupinskem učenju naučimo več ali manj kot, če smo za knjigo sami? Lahko uporaba mobilnega telefona ob učenju zmanjša našo koncentracijo in vpliva na količino znanja? Na vsa ta vprašanja in mnoga druga boste odgovore dobili jutri po 9h v naši mladinski oddaji HUDO!, zdajle pa prisluhnimo, kaj so o svojih učnih navadah Tadeji Bizilj povedali četrtošolci iz OŠ Koper.
Današnji živalski izbranec je ptica, ki jo redko vidimo, zato pa jo toliko pogosteje slišimo. Njegovo že pregovorno lepo petje pogosto slišimo, kadar se razlega iz kakšnega grma ali drevesa in v nasprotju s svojim bogatim pevskim naborom je to v resnici na pogled zelo preprosta ptica, ki je povsem enotno rjavo obarvana. Že veste kdo je? Liana Buršič je o njem spraševala učence 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinjo, vodnico v ZOO Ljubljana, Petro Hrovatin.
O zelo znanem slovenskem pregovoru, o marljivosti, prizadevnosti in razvajenosti mladih, smo se pogovarjali z učenci iz OŠ Grm Novo mesto.
Raziskave so pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na naše telo, poveča našo odpornost, sprosti endorfine, ki izboljšajo naše počutje in lahko celo zmanjšajo bolečino ter izboljša naše razpoloženje. Naslednjič, ko se boste pošteno in od srca nasmejali, torej ne pozabite, da ste veliko naredili tudi za svoje zdravje in srečo. Najmlajši iz Osnovne šole Grm iz Novega mesta so Tadeji Bizilj povedali, da tudi njih marsikaj nasmeji in da dobro poznajo rek, ki pravi, da je smeh pol zdravja.
Po številu opisanih vrst jih prekašajo le hrošči. Znanstveno ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami, kar jih jasno ločuje od vseh ostalih skupin žuželk. Zaradi pisanih barv in nenevarnosti so ena najbolj priljubljenih živali, veda, ki se ukvarja z njimi pa se imenuje lepidopterologija. Veste o katerih letalcih govorimo? Liana Buršič se je o njih pogovarjala z biologinjo, vodnico v ZOO Ljubljana, Petro Hrovatin in učenci 3.b razreda ljubljanske OŠ Ledina. Zakaj prav z učenci te šole boste izvedeli v posnetku
O tem kakšno je bilo življenje v kameni dobi, so razmišljali drugošolci iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Neveljaven email naslov