Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Še zadnji dan tega leta je pred nami. Ste uresničili in izpolnili vse, kar ste si za letos zadali? Ali pa lovite zadnji vlak? No, učencem z OŠ Notranjskega odreda Cerknica časa največkrat zmanjka za šolske obveznosti.
Šolarji v tem tednu uživajo na brezskrbnih božično-novoletnih počitnicah in tudi številni starši so si vzeli proste dni, da lahko preživijo kar čim več časa s svojimi otroki. Idej za kratkočasenje in druženje zagotovo ne zmanjka, nekateri jih poiščejo v toplem domu, drugim so bolj všeč družinske aktivnosti v zimski idili. Kaj najraje počnejo s svojimi starši, so Tadeji Bizilj povedali četrtošolci Maruša, Samuel, Ajda, Tine, Lina in Žan z Osnovne šole Rače.
V teh decembrskih dneh so bolj kot katera druga domišljijska pravljična bitja v osredju dobri trije možje, ki otroke razveseljujejo z darili. A še zdaleč niso edini, ki jih imajo otroci radi. Ko se začnejo v njihovih ustih majati prvi mlečni zobki, je lahko marsikateri otrok prestrašen, žalosten in se boji bolečin, a ko pomisli na to, da ga bo po tem obiskala zobna miška, je strah hitro premagan. Polona Grilc je skupaj z otroki iz OŠ Gradec, Podružnične šole Vače, razmišljala o zobni miški pa tudi o tem, kje živi, kaj počne in kaj naredi z mlečnimi zobki otrok.
Toplo stanovanje, dišeči piškoti ali potica, praznične lučke, prijetne melodije in predvsem bližina tistih, ki jih imamo najraje – ja, vse to je božič. In čeprav so za otroke v teh dneh zelo pomembna darila, se vsi zavedajo, da božiček nima neomejenih zalog in da so lahko zadovoljni že, če jih danes pod smrekico pričaka kakšno majhno presenečenje. Dobri mož je darila za letos že raznesel, o tem, kakšni so njegovi načrti sedaj pa je s tretješolci z OŠ Litija, Podružnične šole Vače razmišljala Polona Grilc.
Petek je danes, 21. december, in zadnji dan pouka za šolarje v tem letu je končno tu. Čeprav je pred njimi še nekaj šolskih ur, bodo te danes potekale v bolj veselem in sproščenem vzdušju. Kako počitnice in prihajajoče praznične dni pričakujejo četrtošolci in osmošolci iz Osnovne šole Rače in kakšne načrte imajo, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Risani junaki so med otroki zelo priljubljeni, nekateri prisegajo na živalske junake, drugim so ljubši tisti v človeški obliki. Tretješolci iz OŠ Gradec, Podružnične šole Vače, so Poloni Grilc povedali, katere junake najraje spremljajo sami in kaj bi se zgodilo, če bi ti prišli k njim na obisk.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mesec december se bo počasi prevesil v drugo polovico, mesta po vsej Sloveniji pa so že praznično obarvana in okrašena z več tisoč lučkami in okraski. Tudi osnovnošolci v teh dneh pridno okrašujejo učilnice in šole pa tudi svoje sobe in domove. Tretješolci Andreja, Nik, Julija, Zala in Lan iz Ljubljane so Tadeji Bizilj povedali, kako se okraševanja lotijo sami.
Bolivija, Peru, Čile, Argentina in Ekvador so njegove dežele. Rad živi in leta visoko. Pade malo manj rad in tudi redko, saj je izjemen letalec, jadralec pravzaprav. Tudi težak. Po kilogramih. Dolgoživ pa tudi. Dočaka lahko celo 100 let. Že veste o katerem ptiču govorimo? Liana Buršič je o njem spraševala učence 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik, Julijo, Jona, Marka, Maja, Emila in Alice ter biologinjo in vodnico v ZOO-ju Petro Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci smo slišali kar nekaj modrosti. Mladi sicer pravijo, da jim ne gre vse vedno kot po maslu, a vedo, da se na napakah tudi učimo. Prisluhnimo učencem OŠ Žalec.
Se tudi k vam kdaj prikrade dolgčas? Ko ne veste, kaj početi, ko se minute vlečejo kot ure, ko se vam vse naokoli zdi nesmiselno in ja, enostavno dolgočasno. Večina vas sicer takrat vzame v roke kakšno elektronsko napravo, a idej, kako pregnati dolgčas, je še veliko več, predvsem pa so še veliko boljše. Lahko preberete kakšno knjigo, kaj narišete ali pobarvate, napišete kakšno pesem ali zgodbo. Še več idej pa imajo petošolci Nika, Anika, Eneja, Vid in Urban iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Včasih so otroci hodili v šolo drugače kot hodijo danes – hodili so peš, se pri tem družili in tudi marsikatero ušpičili. Danes jih starši prevažajo sem in tja in vedno manj je učencev, ki bi v šolo in domov hodili peš. S tem se manj družijo, pogovarjajo, z uporabo prevoznih sredstev pa povečujejo tudi obremenitev okolja. O tem, zakaj je pametno in koristno hoditi peš, bodo več povedale učenke s I. Osnovne šole Žalec jutri v naši mladinski oddaji Hudo! po 9h, zdajle pa prisluhnimo, katera so najljubša prevozna sredstva petošolcev iz Cerknice. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Še en iz Avstralije. Ki ni kenguru. Ampak vrečo pa nosi s seboj, ves čas. Rove koplje kot profesionalni rudarji ali pa vsaj tako dobro kot podzemni kameradi krti. Kljub svoji miroljubnosti, so znani samoobrambni primeri, ko je s svojo težo človeka podrl na tla in mu z ostrimi zobmi globoko zagrizel pod kožo. Sicer raje grize trave in korenine. Rastlinojedec pač. Liano Buršič je zanimalo, kaj o njem vedo učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, Petra Hrovatin.
Neveljaven email naslov