Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Petek je danes, še nekaj šolskih ur pouka je pred učenci, nato pa zasluženi vikend. Nekatere danes čakajo kontrolne naloge, pred drugimi so še spraševanje, govorni nastopi. A vse to je del pouka, ki pa zna biti včasih tudi prav zabaven in zanimiv. Da je v šoli lahko tudi lepo in da v šolo radi hodijo, so Tadeji Bizilj povedali petošolci Urban, Vid, Eneja, Anika in Nika z OŠ Notranjskega odreda Cerknica.
Hm, le katera iz živalskega kraljestva je tokrat zanimala Liano Buršič? Takole ugankarsko je začela - Znan je po svojih selitvah, saj milijone živali spektakularno migrira z ravnic v Serengetiju proti Maasai Mari v Keniji in nazaj, da bi našli hrano in vodo. Gre za največjo vsakoletno selitev sesalcev na svetu. Je tudi ena najhitrejših živali na svetu, svojo hitrost pa razvija tudi na daljših razdaljah. Njegovi največji sovražniki so levi, a v animiranem filmu Levji kralj, je rabelj, saj je mali levček Simba zaradi stampeda njegove črede, izgubil očeta Mufaso. Kdo je? Prisluhnite učencem 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinji, vodnici v ZOO-ju, Petri Hrovatin.
Če pogledamo le malo nazaj, lahko vidimo, da nam narava ne prizanaša – poplave pri nas, požari v kaliforniji in še bi lahko naštevali. Tudi življenje samo nas preizkuša, zato večkrat doživimo hudo uro. Kaj to pomeni, bodo povedali učenci OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Od Anamarije, Žive, Frančiška, Davida, Mateja in Lovra bomo slišali tudi, da mladi pridevkih hud velikokrat uporabijo tudi v pozitivnem pomenu.
Turistična zveza Slovenije vsako leto za osnovnošolce pripravi tekmovanje za Zlato kuhalnico. Šolarji se preizkusijo pri pripravi nacionalnih jedi, komisija pa na koncu na podlagi videza in okusa jedi izbere zmagovalce. Letos so mladi kuhali rižote in pripravljali vanilijeve kreme s sadjem, iz delovnih postaj pa so se ves čas vile omamne vonjave. Najboljše mlade kuharje bomo jutri gostili v naši mladinski radijski oddaji Hudo!, zdajle pa prisluhnimo, kako se v kuhinji znajdejo petošolci Nika, Anika, Eneja, Vid in Urban iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj. Tretji petek v novembru, letos 16. novembra, bomo sedmič obeleževali dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (letos že osmi po vrsti), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos bo v ospredju pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane.
Francoski raziskovalci so lani ugotovili, da lahko pavijani spuščajo zvoke, ki spominjajo na samoglasnike. Na podlagi tega sklepajo, da so nekatere opice imele fizično zmožnost govora že pred milijoni let. Pavijan pa je posebna opica tudi brez daru govora. Prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem bojevitem patriarhu povedali učenci 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja, Petra Hrovatin .
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Da je dobro imeti plan B in argumente na svoji strani, dobro vedo učenci OŠ Mengeš, ki so govroili o tem, kaj pomeni imeti asu v rokavu …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Otroci se v vloge filmskih junakov zlahka vživijo, nekaterim so ljubše komedije, drugi uživajo pri ogledu akcijskih filmov, tretji pa imajo raje kakšen dober poučen dokumentarni film. Tadejo Bizilj je zanimalo, kakšne filme najraje pogledajo petošolci Tim, Tijan, Nejc, Špela in Naja iz OŠ Maksa Durjave iz Maribora. Filmsko obarvana bo tudi naša jutrišnja oddaja Hudo!. Učenci z OŠ Ig so na ekološko temo posneli igrani in animirani film Umazani piknik in Narava vrača udarec in zanju prejeli tudi lepe nagrade. Več o snemanju in vsebini filmov pa slišite torej jutri po 9h.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsi vemo, da naša Zemlja kroži okoli Sonca in da en krog opravi v enem letu. Njeno kroženje je povezano tudi z našimi letnimi časi. Ob različnih letnih časih namreč sončni žarki padajo na površino Zemlje pod razmičnimi koti. Kadar na severni del Zemlje padajo žarki najbolj navpično, je tam poletje, kadar pa je kot žarkov najmanjši, je tam zima. Zdaj imamo pri nas jesen, letni čas, ki je mladim sogovornikom, ki jih je pred mikrofon povabila Tadeja Bizilj, najmanj ljub. Vas zanima, katerega letnega časa se najbolj veselijo in zakaj? Prisluhnimo Filipu, Ani Natali, Vidu, Jakobu, Hani in Neži iz Mengša.
Če ste kdaj potovali po Avstraliji in plačevali tudi s kovanci za 20 centov, potem veste o kom govorimo danes. Če pa niste, naj vam povem, da ni kenguru. To bi bilo prelahko. Prav nič lahko pa ne bi bilo vam, če bi ga vznemirili, saj bi lahko bili deležni njegovega strupa, ki je za živali smrtno nevaren, človeka pa lahko onesposobi za nekaj ur. Samci tega posebneža med sesalci imajo namreč na nartu zadnje noge ost v kateri je žleza, ki izloča strup. Spoznajmo ga s pomočjo Liane Buršič in učencev 3.C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja in biologinje, vodnice v ljubljanskem ZOO-ju, Petre Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Letošnji zadnji ponedeljek v oktobru je sicer deloven dan, a šolarji danes ostajajo doma. Začele so se namreč jesenske ali krompirjeve počitnice. Kako bodo prosti teden izkoristili učenci z OŠ Prežihovega Voranca?
Še zadnji dan pouka pred prvimi počitnicami v tem šolskem letu je danes pred šolarji in verjamem, da velika večina od njih že odšteva ure do takrat, ko bodo lahko šolske torbe vsaj za nekaj dni postavili v kot. Za prostočasne aktivnosti bo časa več, a vseeno na šolske obveznosti ne bodo smeli čisto pozabiti. Kako sicer najraje izkoristijo ure po pouku, so Tadeji Bizilj povedali petošolci Jakob, Hana, Neža, Filip, Ana Natali in Vid z Osnovne šole Mengeš.
Neveljaven email naslov