Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo.
Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čim bolj ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo.
Kot odličen lovec mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.
V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za čaščenje mačk je bilo dejstvo, da so lovile glodavce, ki so povzročali škodo na poljščinah.
Kaj o teh brkatih zapeljivkah vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko slišite v oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo.
Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čim bolj ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo.
Kot odličen lovec mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.
V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za čaščenje mačk je bilo dejstvo, da so lovile glodavce, ki so povzročali škodo na poljščinah.
Kaj o teh brkatih zapeljivkah vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko slišite v oddaji.
Samo še dan nas loči od zaključka leta 2023 in s tem je čas, da se še zadnjič ozremo na iztekajoče se leto v zadnji letošnji oddaji Dobro jutro, otroci! Tako po svetu kot v Sloveniji se je v tem letu zvrstilo veliko dogodkov, od poplav do uvrstitve naših košarkarjev na Evropsko prvenstvo. Sara Medved je obiskala tretješolce z OŠ Trebnje, ki so ji povedali, po čem si bodo oni zapomnili iztekajoče se leto, kaj jih je leto, ki se končuje novega naučilo, kaj so novega spoznali in tudi to, kakšne cilje so si zadali za prihodnje leto.
Kako bi bilo lepše praznovati zimske praznike, kot z odhodom na … počitnice! Letos bodo te trajale celih 11 dni in, kot so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Veliki Gaber, bodo prav zabavne! Novo zapadli sneg, sankanje, drsanje in postavljanje snežakov, v hiši pa vonj po svežih piškotih in svetlikanje novoletnih lučk, bodo tudi letos razveseljevale tako otroke kot tudi malo starejše. Med božično–novoletnimi počitnicami pa skozi dimnike pridejo tudi prav posebni obiski …
Skupaj s prazničnim časom marsikatere družine v roke vzamejo barvice, voščenke, flomastre in barvni papir ter s škaricami izrežejo in oblikujejo majhne knjižice. Na sprednjo stran najmlajši narišejo smrečico, okraske in jih posujejo z bleščicami, vanje pa zapišejo lepe misli, ki jih želijo predati najbližjim. Seveda, uganili ste, s tretješolci z OŠ Veliki Gaber, se je Sara Medved pogovarjala o izdelovanju in pisanju novoletnih voščilnic. Kako najmlajši najraje izdelajo voščilnice, s čim vse jih okrasijo in ali voščilnice raje naredijo sami ali jih kupijo? Odgovore izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!
Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december razglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Na ta dan leta 2003 je bila namreč v Mehiki sprejeta Konvencija združenih narodov proti korupciji. In če odrasli razumemo korupcijo kot kršitev dolžnega ravnanja in zlorabo položaja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega, naj je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, ali to besedo poznajo tudi najmlajši. Na I. OŠ Celje smo ugotovili, da tretješolci sicer ne vedo, kaj je korupcija, prav dobro pa razumejo goljufanje.
3. decembra praznujemo Ta veseli dan kulture, ko številne kulturne ustanove pripravljajo zanimiv in brezplačen program. Prvič smo obletnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna obeležili leta 2000, nas pa zanima kako dobro pa najmlajši iz Celja poznajo Franceta Prešerna?
Ker je bila 20. novembra obletnica sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, 10. decembra pa praznujemo tudi svetovni dan človekovih pravic, smo se s tretješolci s I. osnovne šole Celje zaklepetali o tem, kako oni razumejo svoje pravice, katera jim je najpomembnejša in koliko poznajo tudi svoje dolžnosti.
Slovenijo je zajela navijaška evforija, ki jo ponavadi spodbudijo tudi uspehi naših športnikov. Tudi otroci s I. OŠ Celje radi in veliko navijajo. Nad katerim športom se navdušujejo, za kateri klub navijajo in kako glasni navijači so, izvemo v Dobro jutro, otroci.
Jesenski november vsako leto s seboj prinaša prav posebno veselje s praznovanjem grozdja in vina. Na 11. novembra se namreč po stari tradiciji zelo skrivnostno mošt spremeni v vino. Temu prazniku pravimo martinovo. Kdo je bil sveti Martin, zakaj se imenuje praznovanje ravno po njem in kako pravzaprav praznujemo ta nasmejani dan? Odgovore so s Saro Medved iskali drugošolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Zakaj je pomembno, da ločujemo odpadke, ali je mogoče, da lahko odpadke tudi ponovno uporabimo in kakšen bi bil svet, če ljudje ne bi skrbeli za čisto in zdravo okolje, v katerem živimo? Odgovore na vsa ta vprašaja so Sari Medved povedali tretješolci z OŠ Poljane v Ljubljani.
Radijska hiša RTV Slovenija je domovanje zvoka. Zvoka, ki ga ustvarjajo predani novinarji v svojih oddajah in različnih novicah. Je domovanje studijev, montirnic in mikrofonov ter je prostor, ki ne pozna tišine. Ravno na današnji dan RTV Slovenija praznuje svoj poseben dan. Ob tej priložnosti je Sara Medved z drugošolci z OŠ Ledina raziskovala, kaj vse se lahko slišimo na radijskih valovih, kako poteka dan radijskih novinarjev ter katere pripomočke uporabljajo pri svojem delu.
V začetku oktobra so podelili najprestižnejše nagrade na področju znanosti - Nobelove nagrade, in sicer za medicino, fiziko, kemijo, književnost, mir in ekonomijo. Nagrada nosi ime po švedskem kemiku, inženirju in izumitelju, ki je po svoji smrti večji del svojega premoženja namenil vzpostavitvi in podeljevanju nagrade znanstvenikom, ne glede na njihovo državljanstvo. Alfred Nobel, izumitelj smodnika, se je rodil prav na današnji dan leta 1833, v svojem življenju pa je izdal tudi 350 drugih patentov. Polono Grilc je zanimalo, ali najmlajši sploh vedo, kaj je to Nobelova nagrada. Po odgovore se je odpravila na Osnovno šolo Domžale.
Ko hodimo po pločniku, vozimo avtomobil ali pa na kolesu hitimo po sivi cesti, da ne bi zamudili pouka, smo udeleženci v prometu. Da bi vsi lahko prišli na svoj cilj varno in brez poškodb, pa moramo paziti tako nase kot na druge. Tega se zelo dobro zavedajo tudi drugošolci z OŠ Šentvid pri Stični, ki so Sari Medved povedali, kako se moramo v prometu obnašati, zakaj je pomembno, da nosimo svetla oblačila, kaj storiti, če se zgodi prometna nesreča in kdo jih pospremi čez prehod za pešce.
Tako kot vsak oktober, so tudi letos študentje v ponedeljek vstopili v novo študijsko leto. Na visokošolske zavode se je v Sloveniji vpisalo okoli 65.180 študentov in študentk, od tega je 14.270 študentk in študentov, ki so prvič vpisani v 1. letnik prve stopnje. Najbolj zaželeni študijski programi so programi na področju športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti ter veterine. Pa najmlajši vedo, kdo so to študentje? In kaj počnejo? To je tokrat zanimalo Polono Grilc, ki se je po odgovore odpravila na II. Osnovno šolo v Celju.
Na svetu poznamo približno 7.000 jezikov, prevajalci so pa tisti, ki nam pomagajo premagovati zagate ob razumevanju tujih jezikov. Prav danes obeležujemo mednarodni dan prevajalcev, brez katerih bi precej težko prebrali kakšno tujo knjigo ali si ogledali tuj film, če ne bi bila prevedena ali podnaslovljen. Koliko jezikov poznajo tretješolci, katere jezike bi se najraje učili in kako bi izgledal svet, če bi vsi govorili zgolj en jezik, je na OŠ Poljane v Ljubljani preverila Sara Medved.
Po dolgem šolskem dnevu nekateri otroci najraje sedejo pred računalnik in s prijatelji ali sami igrajo različne video igrice. Kaj kmalu se ena ali dve uri igranja prevesita v večurno zabavo, čas pa mineva kot bi mignil. Nekatere igre od nas zahtevajo tudi fizično premikanje, obstaja pa tudi marsikatera športna igra. Ob slovenskem dnevu športa pa smo najmlajše z OŠ Veliki Gaber povprašali, ali menijo, da je igranje video igric lahko tudi šport in ali tistim, ki plešejo, skačejo ali igrajo tenis s televizijo, ni potrebno obuti športnih copat in se zapoditi na igrišče s prijatelji.
Svet brez računalnika si danes kar težko zamislimo, kajti ravno ta nam pomaga pri izvrševanju takšnih in drugačnih nalog, hkrati pa je naš zvesti pomočnik pri pisanju dolgih ali kratkih besedil. A še preden se je človeštvo zastrmelo v belino elektronskega lista na zaslonu, so ljudje svoja razmišljanja in pisateljske spretnosti dokazovali ob pisanju na prav poseben stroj. Z otroki z OŠ Veliki Gaber smo odpotovali v ne tako davno preteklost in obudili spomin na pisalne stroje, ki jih še danes zalotimo pri zasluženem počitku v marsikateri hiši. Ali bi se najmlajši znašli, če bi morali domače naloge napisati na pisalni stroj? Odgovor izveste v oddaji Dobro jutro, otroci!, ki jo je pripravila Sara Medved.
Novice in dogodke po svetu, ki nam jih danes najpogosteje posreduje televizija, splet ali radio, so v preteklosti polnili strani časopisov. Ali najmlajši sploh vedo, kaj je časopis, kdo ga ureja in ali so ga kdaj morda tudi sami prebrali? O tem, kaj je časopis in kdo ga danes bere, se je Sara Medved pogovarjala z drugošolci z Osnovne šole Vodmat v Ljubljani.
Začelo se je novo šolsko leto in s sabo prineslo nove načrte, cilje in pričakovanja. Po dolgem poletnem odmoru je pomembno, da se na vnovičen začetek pouka pripravimo. Kako se pripravijo na prvi šolski dan, novo dozo učenja in druženja, smo pred časom povprašali mlade sogovorniki na letovanju v Kranjski Gori.
Za vsečino osnovnošolcev in srednješolcev je šolskega leta konec. Včeraj so tisti, ki so opravili vse šolske obveznosti, prejeli spričevala in se odpravili na počitnice, ki trajajo do 1. septembra. Načrtov imajo veliko, saj se med počitnicami udeležujejo različnih letovanj, taborov, počitniških varstev, s starši pa se odpravijo tudi na morje ali na izlet v gore. S tretjšolci na Osnovni šoli Nova Gorica, podružnična šola Ledine, se je o počitnicah pogovarjala Polona Grilc.
Pred 100 leti, sicer septembra, je otok Honšu stresel eden najmočnejših potresov na Japonskem. Imel je magnitudo 7,9, umrlo pa je več kot 105 tisoč ljudi. Letos mineva tudi 25 let od hudega potresa na naših tleh, ko se je zatreslo Zgornje Posočje. Manjši potresi so sicer zaradi premikanja zemeljskih plošč pogosti, a večina na srečo ni takih, ki bi povzročali veliko škode. Na osnovni šoli Moravče že tretješolci prav dobro vedo, kaj je potres, spomnijo se tudi potresa v Turčiji in na Hrvaškem.
Neveljaven email naslov