Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Brkata zapeljivka

13.04.2017

Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.

Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo.

Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čim bolj ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo.

Kot odličen lovec mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.

V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za čaščenje mačk je bilo dejstvo, da so lovile glodavce, ki so povzročali škodo na poljščinah.

Kaj o teh brkatih zapeljivkah vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko slišite v oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Brkata zapeljivka

13.04.2017

Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.

Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo.

Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čim bolj ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo.

Kot odličen lovec mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.

V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za čaščenje mačk je bilo dejstvo, da so lovile glodavce, ki so povzročali škodo na poljščinah.

Kaj o teh brkatih zapeljivkah vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko slišite v oddaji.


04.03.2020

Kako je nekdo postal kralj

Na današnji dan leta 1461 je bil Edvard IV okronan za angleškega kralja. Rojen je bil sicer v franciji, a je zaradi porekla dinastije York, iz katere je izviral, imel pravico do angleškega prestola. Kot kralj je bil med podložniki dokaj priljubljen, predvsem so ga videli kot boljšo izbiro od njegovih tekmecev za prestol. Tokrat smo se z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica pogovarjali o tem, kako je nekdo sploh lahko postal kralj.


03.03.2020

Medicinska sestra/brat

Če v teh dneh spremljate medije, potem veste, da imajo medicinske sestre in zdravstveni tehniki ali kar medicinski brati, kot moški različici medicinske sestre radi rečemo v neformalnem pogovoru, zdajle kar polne roke dela. Kako si ta poklic predstavljajo tretješolci iz Osnovne šole Antona Tomaža Linharta Radovljica, je zanimalo Tadejo Bizilj.


02.03.2020

Kaj je sporazum?

Z otroki iz Kamnika smo se pogovarjali o tem, kaj je sporazum, kako pridemo do njega in kako prepirljivi smo ljudje.


29.02.2020

Prestopno leto

Prestopno leto. Zakaj ga imamo sploh, čemu zares služi in kdo si ga je izmislil? Vse to so Liani Buršič povedali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa.


28.02.2020

Kdo je prijatelj?

Kako vemo, da je nekdo pravi prijatelj? Kje je poleg šole in vrtca najboljši kraj za spoznavanje prijateljev? Odgovore so z Laro Gril iskali otroci z Osnovne šole Rada Robiča Limbuš.


27.02.2020

Madžarska

Dežela čardaša in paprikaša ter golaža. Potrebujete še več informacij o državi, ki smo jo tokrat vzeli pod drobnogled? No, zato pa se je Liana Buršič pogovarjala s tretješolci z OŠ Jakoba Aljaža v Kranju.


26.02.2020

Kdaj je zrak čist

Otroci iz osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj razmišljajo o tem, kdaj je zrak čist.


25.02.2020

Pilot

O poklicu pilota z učenci iz OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice.


24.02.2020

Druga polovica šolarjev je na zimskih počitnicah

Druga polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. Kakšni so načrti in razmišljanja o prostih dneh sredi zime, smo izvedeli od otrok iz Kamnika in Radovljice.


22.02.2020

Tedenski aktualni DJO

Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživeli v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o zeleni zimi, gasilcih, vulkanih, Braziliji in o tem, kako doma pomagajo svojim staršem. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke in Ajdovščine, Bogojine, Vipave, Kranja in s Pragerskega.


21.02.2020

Kako doma pomagamo staršem

Otroci z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko staršem radi lajšajo skrbi. Ko starši nimajo časa, osnovnošolci kuhajo, pospravljajo in popravijo kakšno kolo, da staršem ni treba. Svojo pridnost so delili z Laro Gril.


20.02.2020

Brazilija

Uradno je “federativna republika”, ta največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Ime je dobila po bražiljki – lokalnem listnatem drevesu, iz čigar lesa pridobivajo rdeče barvilo. No, svojo prepoznavnost v svetu pa dolguje … no, prisluhnimo kaj so Liani Buršič povedali gorenjski tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža.


19.02.2020

Izbruh vulkana

Na današnji dan leta 1600 je silovito izbruhnil perujski vulkan Huaynaputina (izg.:Uanaputína). Vulkan se je zbudil po 9 tisoč let dolgem mirovanju, izbruh pa je trajal kar 18 dni in velja za drugega največjega v zgodovini Južne Amerike. Bil je tako močan, da za omenjeni vulkan vedo celo otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava, le da so ga postavili bolj severno. Z njimi smo se pogovarjali o tem, kaj se pravzaprav zgodi, ko izbruhne vulkan.


18.02.2020

Gasilec

O poklicu gasilca z otroki iz Osnovne šole Bogojina.


17.02.2020

Zelena zima

Polovica šolarjev je na zimskih počitnicah. A zime niso več takšne kot nekoč, ko so po na pločnikih iz snega naredili celo tunele. Kakšno zimo imajo raje najmlajši: pravo ali zeleno? Kaj so prednosti ene in druge? O tem smo se pogovarjali z učenci OŠ Frana Albrehta iz Kamnika.


15.02.2020

Tedenski aktualni DJO

V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših sogovornikov. Tokrat smo z radijskim mikrofonom obiskali otroke v Ajdovščini, Vipavi, Ljubljani, Kranju in Mirni Peči. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Koreji, hladnem tušu, poklicu frizerja, razvoju živali in zimskih počitnicah. Izjave najmlajših je zbrala Tadeja Bizilj … No, še preden se čisto zares in uradno začnejo zimske počitnice za polovico slovenskih šolarjev, lahko danes po 8h v oddaji Radijski ringaraja prisluhnete otrokom iz Podružnične šole Mlinše, ki vas bodo odpeljali v čarovniško šolo in s čarovniško paličico začarali stvari kot čisto pravi čarovniki in čarovničke. Po 9h pa v oddaji Hudo! malo starejši šolarji iz Dolenjskih Toplic povedo več o programu Erasmus in njihovem projektu z naslovom NOVI MEDIJI V DEMOKRATIČNI DRUŽBI. Vabljeni k poslušanju ….


14.02.2020

Kako preživeti zimske počitnice

Sankanje, smučanje, obisk babice in dedka in še marsikaj lahko počnejo otroci v času zimskih počitnic, ki so že pred vrati. Za učence Gorenjske, Goriške, Notranjsko-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije bodo počitnice potekale med 17. in 21. februarjem, za učence Jugovzhodne Slovenije, Koroške, Podravske, pomurske, Savinjske in Posavske regije pa teden kasneje. Nasveti tretješolcev iz osnovne šole Trnovo, s katerimi se je pogovarjal Gašper Stražišar, vam bodo podali marsikatero pametno idejo o popotovanju ali igrah doma, medtem ko so šole prosti dnevi.


13.02.2020

Koreja

Njeno staro ime je, slovenjeno, Čosen, kar pomeni – dežela jutranjega miru. Čeprav sta od leta 1945 ločeni na S in J, so bili najbrž v slednji, nedavno, vse prej kot mirni, saj je južnokorejski režiser Bong Joon-ho s filmom Parazit osvojil obe najbolj cenjeni nagradi 92. podelitve oskarjev, kipca za najboljši film in najboljšo režijo. S tretješolci s kranjske OŠ Jakoba Aljaža se je pogovarjala Liana Buršič.


12.02.2020

Kako so se razvijale živali

Na današnji dan leta 1809 se je rodil angleški naravoslovec, biolog in geolog Charles Darwin. Bil je eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov. Razvil in predstavil je teorijo, ki predpostavlja, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika ter na osnovi svojih opažanj in poskusov dognal tudi mehanizem teh sprememb – naravni izbor. Ob obletnici Darwinovega rojstva so se o tem, kako so nastale živali, pogovarjali tudi Aleš Ogrin in otroci z Osnovne šole Draga Bajca Vipava.


11.02.2020

Frizer in učenci iz Mirne Peči

O tem, kakšno je delo frizerja, z učenci iz OŠ Toneta Pavčka iz Mirne Peči in novinarko Tadejo Bizilj.


Stran 12 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov