Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo.
Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čim bolj ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo.
Kot odličen lovec mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.
V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za čaščenje mačk je bilo dejstvo, da so lovile glodavce, ki so povzročali škodo na poljščinah.
Kaj o teh brkatih zapeljivkah vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko slišite v oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Za Egipčane je bila mačka podoba milosti in bogov, zato so jih tudi po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za njihovo čaščenje je bilo tudi dejstvo, da so lovile glodalce, ki so povzročali škodo na poljščinah. Zdaj pa prisluhnite kaj so o tej brkati zapeljivki Liani Buršič povedali učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo.
Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo s hrbta na trebuh v manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor, zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čim bolj ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo.
Kot odličen lovec mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše. V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.
V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki. Eden od razlogov za čaščenje mačk je bilo dejstvo, da so lovile glodavce, ki so povzročali škodo na poljščinah.
Kaj o teh brkatih zapeljivkah vedo učenci 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik – Val, Nika, Maruša, Saš, Jakob in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa lahko slišite v oddaji.
Ta kultni vretenčar je ljubljenec predvsem fantovske otroške populacije. Malo jih je, ki ne bi v svoji zbirki imeli vsaj replike kakšnega njihovega okostja, ki se po možnosti sveti v temi ali pa njegove glave kot ročne lutke oziroma priložnostne strašilke kameradov. Ne brez razloga, saj je tudi njihovo ime kombinacija grškega izraza deinos (»strašen« ali »grozen«) in sauros (»kuščar« ali »plazilec«). Že veste, o kom so Liani Buršič govorili učenci iz 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO Ljubljana Petra Hrovatin?
Današnje petkovo jutro bo večina šolarjev prespala – z današnjim praznikom se namreč danes začenjajo prvomajske počitnice za vse učence in dijake in nekaj dni oddiha so veseli prav vsi. Mnogi bodo sicer le morali pogledati v šolske učbenike in knjige, večino časa pa vseeno preživeli v družbi prijateljev in družine. Kakšne načrte imajo, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz ljubljanske Osnovne šole Franceta Bevka.
Na pogled morda krotka, a je še vedno v zver. Izvrstna plavalka, tudi z dobro apneo, saj zadrži vdih 4 minute. Danes je strogo zaščitena živalska vrtsa v večini evropskih držav. Velike slovenske reke (Sava, Drava, Mura) pa so tako onesnažene, da v njih ne more živeti. Dragocena žival je, žal nekaterim tudi zaradi svojega gostega krzna. Veste o kateri nočni samotarki so Liani Buršič govorili učenci iz 3. A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO Ljubljana Petra Hrovatin?
Kaj delajo znanstveniki, so razmišljali drugošolci iz OŠ Kolezija Ljubljana.
Mladi z OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka se bodo razgovorili o aprilskem vremenu in o tem, ali vreme vpliva na njihovo počutje in dejavnosti.
Vsak od nas ima talent za nekaj – nekateri smo dobri v petju, drugi v igranju na inštrumente, tretji imajo talent za risanje. Talenti so dar v življenju, so neprecenljivi, ne moremo jih kupiti ali posojati. Prav zato jih moramo spoštovati, razvijati in negovati. Več o skritih in odkritih mladih talentih boste slišali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! pet čez deveto, ko bodo mikrofon prevzeli mladi novinarji iz Škofje Loke – zdaj pa prisluhnimo, kakšne talente imajo učenci iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Čeprav so v sestrski skupini s ščurki in termiti, jih imajo ljudje zelo radi. Če so ti ljudje vrtnarji :), saj pomagajo pri biološki kontroli škodljivcev. Te žuželke, katerih grška različica imena pomeni prerok, so ime dobile po svoji značilni drži, ki spominja na človeka pri molitvi. Že veste za katero žival gre? O njej so Liani Buršič spregovorili učenci 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Z učenci z OŠ Grm Novo mesto smo se pogovarjali o zabavi in uživanju. Dati si duška, rečemo odrasli večkrat, kako pa je z mladimi?
Učenje je za marsikaterega osnovnošolca prava nočna mora – a brez tega enostavno ne gre. Je bolje, da se učimo v tišini ali ob glasbi? Se ob skupinskem učenju naučimo več ali manj kot, če smo za knjigo sami? Lahko uporaba mobilnega telefona ob učenju zmanjša našo koncentracijo in vpliva na količino znanja? Na vsa ta vprašanja in mnoga druga boste odgovore dobili jutri po 9h v naši mladinski oddaji HUDO!, zdajle pa prisluhnimo, kaj so o svojih učnih navadah Tadeji Bizilj povedali četrtošolci iz OŠ Koper.
Današnji živalski izbranec je ptica, ki jo redko vidimo, zato pa jo toliko pogosteje slišimo. Njegovo že pregovorno lepo petje pogosto slišimo, kadar se razlega iz kakšnega grma ali drevesa in v nasprotju s svojim bogatim pevskim naborom je to v resnici na pogled zelo preprosta ptica, ki je povsem enotno rjavo obarvana. Že veste kdo je? Liana Buršič je o njem spraševala učence 3.A razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinjo, vodnico v ZOO Ljubljana, Petro Hrovatin.
O zelo znanem slovenskem pregovoru, o marljivosti, prizadevnosti in razvajenosti mladih, smo se pogovarjali z učenci iz OŠ Grm Novo mesto.
Raziskave so pokazale, da glasen smeh odlično vpliva na naše telo, poveča našo odpornost, sprosti endorfine, ki izboljšajo naše počutje in lahko celo zmanjšajo bolečino ter izboljša naše razpoloženje. Naslednjič, ko se boste pošteno in od srca nasmejali, torej ne pozabite, da ste veliko naredili tudi za svoje zdravje in srečo. Najmlajši iz Osnovne šole Grm iz Novega mesta so Tadeji Bizilj povedali, da tudi njih marsikaj nasmeji in da dobro poznajo rek, ki pravi, da je smeh pol zdravja.
Po številu opisanih vrst jih prekašajo le hrošči. Znanstveno ime so dobili po tem, da imajo celo telo, predvsem pa krila, poraščena z drobnimi luskicami, kar jih jasno ločuje od vseh ostalih skupin žuželk. Zaradi pisanih barv in nenevarnosti so ena najbolj priljubljenih živali, veda, ki se ukvarja z njimi pa se imenuje lepidopterologija. Veste o katerih letalcih govorimo? Liana Buršič se je o njih pogovarjala z biologinjo, vodnico v ZOO Ljubljana, Petro Hrovatin in učenci 3.b razreda ljubljanske OŠ Ledina. Zakaj prav z učenci te šole boste izvedeli v posnetku
O tem kakšno je bilo življenje v kameni dobi, so razmišljali drugošolci iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika.
Neveljaven email naslov