Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska komisija je, po pričakovanjih, predlagala končanje postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo, v priporočilih za ukrepanje v prihodnjih dveh letih pa je izpostavila pokojninsko in zdravstveno reformo, povečanje zaposljivosti nekvalificiranih in starih oseb ter ureditev problema slabih bančni posojil. Odločitve o morebitnem kaznovanju Portugalske in Španije zaradi kršitve proračunskih pravil je odložila na poletje in jima podaljšala rok za znižanje primanjkljaja. Iz Bruslja poroča Erika Štular.
Slovenija je lani – torej v predvidenem roku – znižala primanjkljaj na 2,9 odstotka BDP, torej pod dovoljene tri odstotke, na podlagi njenih načrtov komisija pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje, zato predlog za končanje postopka presežnega primanjkljaja.
V spodnjem posnetku lahko slišite izjavo in čestitko Pierra Moscovicija – evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve – Sloveniji za dosežen napredek. Izjava je v angleškem jeziku.
A tudi v preventivni fazi mora država zniževati primanjkljaj. V priporočilu ji komisija nalaga 0,6 odstotni fiskalni napor letos in prihodnje leto. V obrazložitvi priznava, da upoštevaje brezposelnost, reforme in nedavno recesijo ni mogoče govoriti o pregretem gospodarstvu, kar so že doslej trdili minister Mramor in nekateri ekonomisti. A komisija kljub temu piše, da bodo potrebni v obeh letih dodatni ukrepi.
V prvem priporočilu komisija Sloveniji postavlja rok, naj do koca prihodnjega leta sprejme pokojninsko reformo. Reformirati mora zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, pri čemer komisija izpostavlja tudi dostopnost in kakovost storitev. Drugo priporočilo znova zadeva ukrepe za boljšo zaposljivost nizko-kvalificiranih in starejših, tretje pa izboljšanje pogojev za financiranje podjetij, vključno z rešitvijo problema slabih posojil. Na koncu priporoča posodobitev javne uprave in boljše upravljanje državnih podjetij.
V ospredju zanimanja sta bili tokrat Španija in Portugalska, ki kršita cilje glede primanjkljaja. Kljub špekulacijam, da bo zanju komisija predlagala postopek kaznovanja, se to ni zgodilo.
To ni pravi trenutek, ne gospodarsko, ne politično, da bi naredili ta korak. K temu se bomo vrnili julija, je pojasnil Moscovici. Po njegovem morajo zagotoviti disciplino, ne pa ustaviti okrevanja ali ubiti naložbe. Državi sta dobili dodatno leto za odpravo presežnega primanjkljaja, do poletja pa bosta morali pripraviti odločne ukrepe za to.
Po doseženem uspehu Slovenije je naši bruseljski dopisnici Eriki Štular oceno napredka podala tudi evropska komisarka Violeta Bulc.
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so prvi odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Finančni minister Dušan Mramor je izredno zadovoljen s predlogom Evropske komisije o zaključku postopka presežnega primanjkljaja, saj znižanje deficita pod tri odstotke bdpja ocenjuje kot vzdržano. Prav tako je pomembno, da je Evropska komisija upoštevala naše pripombe k metodologiji in zato zahteva nižjo dinamiko zniževanja primanjkljaja , kot bi sicer, je poudaril finančni minister. Strinja se tudi s priporočili za letos in prihodnje leto, ukrepi,pa da so ustrezno upoštevani v obeh proračunih. Več v prispevku Zdenke Bakalar.
6452 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Evropska komisija je, po pričakovanjih, predlagala končanje postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo, v priporočilih za ukrepanje v prihodnjih dveh letih pa je izpostavila pokojninsko in zdravstveno reformo, povečanje zaposljivosti nekvalificiranih in starih oseb ter ureditev problema slabih bančni posojil. Odločitve o morebitnem kaznovanju Portugalske in Španije zaradi kršitve proračunskih pravil je odložila na poletje in jima podaljšala rok za znižanje primanjkljaja. Iz Bruslja poroča Erika Štular.
Slovenija je lani – torej v predvidenem roku – znižala primanjkljaj na 2,9 odstotka BDP, torej pod dovoljene tri odstotke, na podlagi njenih načrtov komisija pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje, zato predlog za končanje postopka presežnega primanjkljaja.
V spodnjem posnetku lahko slišite izjavo in čestitko Pierra Moscovicija – evropskega komisarja za gospodarske in finančne zadeve – Sloveniji za dosežen napredek. Izjava je v angleškem jeziku.
A tudi v preventivni fazi mora država zniževati primanjkljaj. V priporočilu ji komisija nalaga 0,6 odstotni fiskalni napor letos in prihodnje leto. V obrazložitvi priznava, da upoštevaje brezposelnost, reforme in nedavno recesijo ni mogoče govoriti o pregretem gospodarstvu, kar so že doslej trdili minister Mramor in nekateri ekonomisti. A komisija kljub temu piše, da bodo potrebni v obeh letih dodatni ukrepi.
V prvem priporočilu komisija Sloveniji postavlja rok, naj do koca prihodnjega leta sprejme pokojninsko reformo. Reformirati mora zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, pri čemer komisija izpostavlja tudi dostopnost in kakovost storitev. Drugo priporočilo znova zadeva ukrepe za boljšo zaposljivost nizko-kvalificiranih in starejših, tretje pa izboljšanje pogojev za financiranje podjetij, vključno z rešitvijo problema slabih posojil. Na koncu priporoča posodobitev javne uprave in boljše upravljanje državnih podjetij.
V ospredju zanimanja sta bili tokrat Španija in Portugalska, ki kršita cilje glede primanjkljaja. Kljub špekulacijam, da bo zanju komisija predlagala postopek kaznovanja, se to ni zgodilo.
To ni pravi trenutek, ne gospodarsko, ne politično, da bi naredili ta korak. K temu se bomo vrnili julija, je pojasnil Moscovici. Po njegovem morajo zagotoviti disciplino, ne pa ustaviti okrevanja ali ubiti naložbe. Državi sta dobili dodatno leto za odpravo presežnega primanjkljaja, do poletja pa bosta morali pripraviti odločne ukrepe za to.
Po doseženem uspehu Slovenije je naši bruseljski dopisnici Eriki Štular oceno napredka podala tudi evropska komisarka Violeta Bulc.
Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so prvi odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.
Finančni minister Dušan Mramor je izredno zadovoljen s predlogom Evropske komisije o zaključku postopka presežnega primanjkljaja, saj znižanje deficita pod tri odstotke bdpja ocenjuje kot vzdržano. Prav tako je pomembno, da je Evropska komisija upoštevala naše pripombe k metodologiji in zato zahteva nižjo dinamiko zniževanja primanjkljaja , kot bi sicer, je poudaril finančni minister. Strinja se tudi s priporočili za letos in prihodnje leto, ukrepi,pa da so ustrezno upoštevani v obeh proračunih. Več v prispevku Zdenke Bakalar.
Državni zbor danes razpravlja o spremembah zakona o dohodnini, ki predvidevajo postopno zviševanje splošne olajšave. Opozicija - tokrat se ji je pridružil tudi Desus - opozarja, da gre za preveliko javnofinančno tveganje, saj bi v štirih letih izpadla milijarda evrov proračunskih dohodkov. Pred tem je posvaril tudi fiskalni svet. Druge teme: Na dnevni ravni vse več potrjenih okužb s koronavirusom, včeraj pozitivnih kar 34 odstotkov izvidov testov. Mednarodna skupnost zaskrbljena zaradi vojaškega udara v Sudanu: v državi razglasili izredne razmere in razpustili prehodno vlado. Prehitri koraki v smeri zelenega prehoda lahko močno zmanjšajo kmetijsko pridelavo in podražijo hrano iz evropskih kmetij.
Po lanskoletnem premoru so danes na maratonu ljubljanske ulice znova zavzeli tekači. V lepem vremenu se jih je zbralo približno 5.000, kljub okrnjeni konkurenci smo lahko videli ženski državni rekord na 10 kilometrov Klare Lukan, državni prvak na 42 kilometrov pa je postal Janez Mulej. Na prvi moški tekmi smučarske sezone pa je navdušil Žan Kranjec, ki je v veleslalomu v Söldnu osvojil tretje mesto. Druge teme: - Na koronavirus pozitivnih več kot tretjina testiranih, vzhodna Evropa sredi najhujšega izbruha - Pred podnebnim vrhom v Glasgowu pritiski največjih onesnaževalk glede fosilnih goriv - V močno okrnjeni izvedbi se danes končuje frankfurtski knjižni sejem
Zdravstvene razmere v državi se še naprej slabšajo, 2270 novih primerov okužbe s koronavirusom je največ po šestem januarju. Pristojni še naprej pozivajo k odgovornemu vedenju in doslednemu upoštevanju pogojev PCT. Inšpektorji so sicer za ta konec tedna napovedali poostren nadzor izpolnjevanja pogojev PCT. Več po drugih poudarkih oddaje: Druge teme: - Na Hrvaškem največ novih okužb v četrtem valu epidemije, Avstrija ob poslabšanju razmer v dodatno zaostrovanje pogojev za necepljene - Po vrhu Evropske unije v Bruslju: dvom o veljavnosti predpisov evropskega prava pomeni spodkopavanje skupnih temeljev Unije - Michaela Shiffrin v Soeldnu do 70. zmage v karieri, Meta Hrovat na uvodnem veleslalomu sezone šesta
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Po vladni odločitvi, da zamrzne marže pri kurilnem olju, se vrstijo pozivi, naj stori še več za omejitev zvišanja cen energentov, predvsem elektrike in zemeljskega plina, pa tudi opozorila, da je odgovornost na dobaviteljih. Ostala vsebina: Ob nadaljnjem slabšanju epidemiološke slike se postavlja vprašanje, kako dosledno se preverja izpolnjevanje pogojev PCT? Na vrhu voditeljev Evropske unije se mnenja krešejo že ob prihodu; Orban glede primarnosti nacionalnega prava podprl Poljsko. Generalni sekretar Nata Stoltenberg prepričan, da misija v Afganistanu ni bila zaman. Pred poslanskim glasovanjem o dolgotrajni oskrbi počilo v Desusu; poslanci bi Jasniča zaradi pritiskov prijavili KPK.
Stranke alternative KUL in nepovezani poslanci so danes na predlog Levice vložili interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Očitajo mu ustvarjanje izrednih razmer v državi, politizacijo policije in odgovornost za policijsko nasilje na ljubljanskih protestih 5-ega oktobra. To je druga interpelacija zoper ministra Hojsa v tem mandatu. Za njen uspeh opozicijska peterica potrebuje 46 poslanskih glasov, ima jih 43. Drugi poudarki oddaje: - Levica zahteva posvetovalni referendum o vojaških nakupih - V žalskem zdravstvenem domu preiskava zaradi izdajanja lažnih potrdil o cepljenju - Ruski zunanji minister Lavrov talibanom priznal prizadevanja za stabilizacijo Afganistana
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Kako močno je svet neenoten, je vidno tudi ob današnjem dnevu hrane. Medtem ko si del Zemljanov na krožnike nalaga toliko, da gre večina hrane v smeti, oziroma se bori z debelostjo, več milijonov ljudi strada. Razlike pa niso le v količini, ampak tudi v kakovosti hrane. Kot poudarja generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutereš, si tri milijarde ljudi ne more privoščiti zdrave prehrane, ob tem se povečuje lakota. Da bi bili prehransko varni, potrebujemo samooskrbo, poudarjajo domači strokovnjaki, ki pa pogrešajo več politične volje za neposredno pot pridelkov in izdelkov od kmeta do trgovca oziroma potrošnika. V oddaji tudi: Na dnevni ravni največ okužb s koronavirusom od začetka aprila Pred volitvami SD odločneje za socialno varnost in boljše zdravstvo Obalne občine je kulturno znova združila jubilejna, 60-a Forma viva .
Osemčlanska misija Evropskega parlamenta je pred slabo uro končala tridnevne sestanke s predstavniki nacionalnih oblasti, civilne družbe in medijev. Predsednik vlade Janez Janša jih v teh treh dneh ni sprejel. V ospredju pogovorov sta bili predvsem vprašanji neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji in svoboda medijev, tudi nefinanciranje STA. Po koncu misije je njena vodja Sophie in 't Veld pozvala k takojšnji obnovi financiranja Slovenske tiskovne agencije in imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Ob tem je izrazila zaskrbljenost zaradi tona javne razprave. Ostali poudarki oddaje: - Zaradi odsotnosti socialnega dialoga sindikati pričakujejo nujno sejo pristojnega parlamentarnega odbora. - Predlog nemške semaforske koalicije za začetek uradnih pogovorov o oblikovanju vlade. - Več tisoč ljudi pred tržaškim pristaniščem proti današnji uveljavitvi pogojevanja s PCT-jem v Italiji.
Napadi na novinarje, stanje Slovenske tiskovne agencije in vloga vlade pri tem, koncentracija medijskega lastništva, medijska pluralizacija. To so osrednje teme, o katerih se je z novinarji in predstavniki novinarskih organizacij dopoldne pogovorila posebna delegacija Evropskega parlamenta. Ostale teme oddaje: - Predsednik državnega zbora Zorčič na Dnevih slovenskih pravnikov: Priča smo razgradnji pravnega sistema. - Zaradi višjih cen surovin, embalaže, energije in delovne sile se obeta tudi podražitev mesa. - Nekdanji avstrijski kancler Kurz zaprisegel kot poslanec; opozicija napovedala ustanovitev nove preiskovalne komisije proti njegovi stranki.
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki ugotavlja vmešavanje politike v delo policije, je danes začela zasliševanje prič. Seznam vabljenih je obsežen, na njem je 30 ljudi. Polovica je tistih, ki so izgubili svoje funkcije in zdaj delajo v Tacnu, vabljeni pa so tudi tisti, ki zdaj opravljajo odgovorne funkcije v Policiji. Zaslišanj pa ne bo sapremljal poslanec SDS Franc Breznik, ki so ga danes izločili iz komisije, saj je bil v času, na katerega se nanaša preiskava, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Ostali poudarki oddaje: - Sindikat policistov začel zbirati podpise proti zlorabi opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja. - Sodba v tožbi STA zoper državo zaradi neizplačevanja javne službe bo znana do začetka decembra. - Ob vnovični zaostritvi razmer na Kosovu po navedbah Srbije poškodovanih več deset ljudi.
Cene pogonskih goriv se vztrajno zvišujejo že nekaj časa, zdaj se uresničujejo tudi napovedi o podražitvah drugih energentov. Prvi je to omenil Petrol. Da se bodo cene elektrike in plina zvišale, ne zanikajo niti drugi veliki dobavitelji. Medtem ko gospodarski minister Zdravko Počivalšek sporoča, da se bo že našla rešitev, so v Zvezi potrošnikov prepričani, da jo vlada načeloma že ima, to je regulacija cen. V oddaji tudi: - Nova priporočila glede cepiv proti covidu bodo po mnenju vodje strokovne skupine Bojane Beović povečala zanimanje zanja in pospešila cepljenje. - Opozicijska četverica nadaljuje vlaganje interpelacij. Znova jo pripravlja zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. - Mednarodni denarni sklad je oceno gospodarske rasti za našo državo za letos krepko zvišal, in sicer na 6,3 odstotka.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Potem ko je sinoči presenetila vest, da je korupcijska afera s položaja odnesla avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, je danes pri naši severnih sosedih zelo živahno. Aktualna koalicija Ljudske stranke in Zelenih bo, kot kaže, obstala. Naslednik Kurza na kanclerskem položaju Alexander Schallenberg je že opravil uvodne obveznosti, zaprisegel naj bi že jutri. Ostali poudarki oddaje: - Po volitvah na Češkem ni jasno, kdo bo prvi dobil mandat za sestavo nove vlade. - Slabo duševno zdravje zmanjšuje tudi produktivnost. - Slovenski jadrnici Way of Life v močni burji ni uspelo ubraniti zmage na Barcolani.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dmitri Muratov iz Rusije sta letošnja Nobelova nagrajenca za mir. Ob njunih izjemnih prizadevanjih za varovanje svobode izražanja Nobelov odbor poudarja, da sta predstavnika vseh novinarjev, ki se bojujejo za to svobodo v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski. Druge teme: - Vlada načrtno uničenje hrbtenico slovenskega novinarstva, opozarjajo pobudniki izredne seje o zaostrenem finančnem položaju Slovenske tiskovne agencije. Ta že 281 dni od vlade ni prejela denarja za opravljeno javno službo. Ogrožena so delovna mesta približno 100 zaposlenih. - Po neuradnih informacijah posvetovalna skupina za cepljenje daje prednost mRNA-cepivom. Odločitev naj bi sporočili prihodnji teden. - Poljski premier Morawiecki pohvalil odločitev ustavnega sodišča, da ima poljska ustava prednost pred evropsko zakonodajo, a hkrati zagotovil, da je mesto Poljske med članicami Unije. Bruselj medtem sporoča, da odločitev ne bo brez posledic.
Izredna seja državnega zbora o proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti se je začela z obstrukcijo dela opozicije. Ob tem so premierja Janeza Janšo zaradi razmer v državi pozvali k odstopu. Ta se na poziv ni odzval. Glede proračunov je dejal, da so njuna bistvena razvojna komponenta naložbe. Druge teme: - Saga glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev se nadaljuje: vlada trdi, da sodbe upravnega sodišča, ki je pritrdilo neizbranima kandidatoma, ni mogoče izvršiti. - V Evropi odmevajo posnetki nasilja policistov nad migranti, tudi na Hrvaškem. Premier Plenković je napovedal preiskavo, pristojna evropska komisarka pa meni, da gre za zrežirano nasilje na zunanjih mejah Unije. - Usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami ter posledice kolonializma so ubesedene v številnih romanih in kratkih zgodbah pisatelja Abdulrazaka Gurne. Za svoje delo bo dobil letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo.
Na Brdu pri Kranju se je končal vrh Evropske unije o Zahodnem balkanu. Voditelji so soglasno poudarili, da je prihodnost šesterice tamkajšnjih držav znotraj evropske povezave. Druge teme: - Policija zavrača očitke, da je na včerajšnjih protestih v Ljubljani uporabila nesorazmerno in pretirano silo. - Evropski parlament se je na razpravi o vse dražjih energentih zavzel za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije. Cene teh ostajajo stabilne, so opozorili poslanci. - Nobelova nagrada za kemijo gre letos v roke Nemca Benjamina Lista in Britanca Davida MacMillana, in sicer za asimetrično organokatalizo, kar je nov način pospeševanje kemíjskih reakci
Neveljaven email naslov