Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, da bi v zakon o delovnih razmerjih vnesli dva nova odpovedna razloga, in sicer odpoved zaradi pomanjkanja zaupanja in medsebojnega osebnostnega neujemanja, je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov povsem nesprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo konec zaposlitev za nedoločen čas in hkrati odpoved delovnega razmerja brez razloga. Zato sindikalisti ministrstvo pozivajo, naj umaknejo predlagana odpovedna razloga.
Sindikalisti nad predlogom zgroženi
Na Zvezi svobodnih sindikatov so Ministrstvo za delo pozvali, naj zamisel o dveh novih odpovednih razlogih nemudoma umaknejo. V kolikor bodo ostali preslišani, pa predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič napoveduje upor:
V zakonu o delovnih razmerjih je odpovednih razlogov dovolj, zato za nove ni razlogov, sploh pa ne za take, kot sta porušeno zaupanje in medsebojno neujemanje, ki sta povsem subjektivna. V Zvezi svobodnih sindikatov se sprašujejo, ali bo že jutranji pozdrav zaposlenega, če bo delodajalec menil, da ni najbolj prijazen, dovolj za prekinitev delovnega razmerja. V sindikatih opozarjajo, da bi nova odpovedna razloga pomenila izrazito poslabšanje pravne varnosti zaposlenih, njihov odziv pa kot nesprejemljivo. Andrej Zorko iz Zveza svobodnih sindikatov se zato sprašuje ali to pomeni konec zaposlitev za nedoločen čas:
Andrej Zorko: »Ali to pomeni, da je dejansko konec zaposlitev za nedoločen čas?«
Na ta način bi lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal komur koli: delavcu v tovarni, trgovini, v javni upravi in vrtcu – izjema bi bili zgolj vodilni in funkcionarji. Glede javnega sektorja pa je Andrej Zorko opozoril na možnosti odpovedi delovnih razmerij glede na strankarsko pripadnost.
Kaj pa na predlog pravijo delodajalci?
Tudi večina delodajalskih združenje je proti predlogu ministrstva. Sicer si želijo bolj enostavne postopke odpuščanja in zaposlovanja, vendar menijo, da delavec mora poznati razlog zakaj je bil odpuščen.
Sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole je prepričan, da bi lahko prekinitev delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja enačili s predlogom o odpuščanju brez razloga. Navaja pa tudi ostale razloge, zakaj je ta predlog zanje nesprejemljiv:
Tako na Obrtni zbornici kot tudi na Gospodarski zbornici se zavzemajo za manj komplicirano odpuščanje, vendar pa ne podpirajo odpuščanj brez razloga. Država in delodajalec namreč morata poskrbeti za socialno varnost delavca. Najprej z odpravnino in nato še z nadomestilom na Zavodu za zaposlovanje. Večja fleksibilnost nikakor ne pomeni vsesplošnega odpuščanja pravi direktor Gospodarske zbornice Samo Hribar Milić:
Odzive ministrstva in nadaljnji razplet bomo spremljali tudi na Prvem.
6452 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, da bi v zakon o delovnih razmerjih vnesli dva nova odpovedna razloga, in sicer odpoved zaradi pomanjkanja zaupanja in medsebojnega osebnostnega neujemanja, je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov povsem nesprejemljiv. Poudarjajo, da bi to pomenilo konec zaposlitev za nedoločen čas in hkrati odpoved delovnega razmerja brez razloga. Zato sindikalisti ministrstvo pozivajo, naj umaknejo predlagana odpovedna razloga.
Sindikalisti nad predlogom zgroženi
Na Zvezi svobodnih sindikatov so Ministrstvo za delo pozvali, naj zamisel o dveh novih odpovednih razlogih nemudoma umaknejo. V kolikor bodo ostali preslišani, pa predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič napoveduje upor:
V zakonu o delovnih razmerjih je odpovednih razlogov dovolj, zato za nove ni razlogov, sploh pa ne za take, kot sta porušeno zaupanje in medsebojno neujemanje, ki sta povsem subjektivna. V Zvezi svobodnih sindikatov se sprašujejo, ali bo že jutranji pozdrav zaposlenega, če bo delodajalec menil, da ni najbolj prijazen, dovolj za prekinitev delovnega razmerja. V sindikatih opozarjajo, da bi nova odpovedna razloga pomenila izrazito poslabšanje pravne varnosti zaposlenih, njihov odziv pa kot nesprejemljivo. Andrej Zorko iz Zveza svobodnih sindikatov se zato sprašuje ali to pomeni konec zaposlitev za nedoločen čas:
Andrej Zorko: »Ali to pomeni, da je dejansko konec zaposlitev za nedoločen čas?«
Na ta način bi lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi odpovedal komur koli: delavcu v tovarni, trgovini, v javni upravi in vrtcu – izjema bi bili zgolj vodilni in funkcionarji. Glede javnega sektorja pa je Andrej Zorko opozoril na možnosti odpovedi delovnih razmerij glede na strankarsko pripadnost.
Kaj pa na predlog pravijo delodajalci?
Tudi večina delodajalskih združenje je proti predlogu ministrstva. Sicer si želijo bolj enostavne postopke odpuščanja in zaposlovanja, vendar menijo, da delavec mora poznati razlog zakaj je bil odpuščen.
Sekretar Združenja delodajalcev Jože Smole je prepričan, da bi lahko prekinitev delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja enačili s predlogom o odpuščanju brez razloga. Navaja pa tudi ostale razloge, zakaj je ta predlog zanje nesprejemljiv:
Tako na Obrtni zbornici kot tudi na Gospodarski zbornici se zavzemajo za manj komplicirano odpuščanje, vendar pa ne podpirajo odpuščanj brez razloga. Država in delodajalec namreč morata poskrbeti za socialno varnost delavca. Najprej z odpravnino in nato še z nadomestilom na Zavodu za zaposlovanje. Večja fleksibilnost nikakor ne pomeni vsesplošnega odpuščanja pravi direktor Gospodarske zbornice Samo Hribar Milić:
Odzive ministrstva in nadaljnji razplet bomo spremljali tudi na Prvem.
Novo nočno neurje je po državi težave povzročalo zlasti zaradi predhodne namočenosti. Sprožali so se novi zemeljski plazovi, med drugim na Gorenjskem in Cerkljanskem. Veliko strahu je bilo tudi zaradi plazov iz prejšnjih ujm. Morje in močan veter sta ponoči znova težave povzročala v Piranu. Ostale teme: - Ameriški zunanji minister Blinken nenapovedano na Zahodnem bregu - Drama na letališču v Hamburgu v Nemčiji končana - Danes je svetovni dan romskega jezika, v Prekmurju velika prizadevanja za njegovo ohranitev
Izraelske sile še krepijo bombne napade na Gazo, pri tem pa ciljajo tudi šole, zatočišča in bolnišnice. Že tretjič v tem tednu so napadle največji begunski center v Gazi Jabalio in pri tem zadele šolo, ki jo vodijo Združeni narodi in v kateri je poiskalo zatočišče več tisoč razseljenih civilistov. Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi. Združeni narodi so obsodili petkov izraelski napad na reševalni konvoj blizu bolnišnice Al Šifa. Generalni sekretar organizacije Antonio Guterres je dejal, da je zgrožen zaradi napada, in poudaril, da se mora konflikt končati. Druge teme: - Von der Leyen na obisku v Kijevu pohvalila napredek Ukrajine pri reformah. - Slovenija pospešeno pripravlja vloge za črpanje več kot milijarde evrov in pol evropskih nepovratnih sredstev. - Reke po državi počasi upadajo; po nočni pošiljki padavin se bodo jutri spet razlivale.
Za celotno območje toka reke Drave v Sloveniji velja rdeče hidrološko opozorilo. V Dravogradu so zaradi poplavljanja evakuirali 15 ljudi, osrednja pozornost pa je zdaj usmerjena predvsem na območja ob spodnjem toku Drave. Hidrolog Janez Polajnar pravi, da lahko pričakujemo bolj obsežne poplave kot običajno, zlasti pod Mariborom. Za nedeljo je napovedana nova, a manj intenzivna vremenska fronta. Kljub temu meteorolog Brane Gregorčič opozarja, da ne moremo biti brez skrbi zaradi predhodne namočenosti. Danes ponoči bodo padavine povečini oslabele in ponehale, jutri nas čaka suh dan. V oddaji tudi: - Neurje Ciaran po Evropi vzelo najmanj 13 življenj. - Gospodarstveniki zaradi pogostih naravnih katastrof predlagajo sklenitev kolektivnih zavarovanj. - KPK uvedla preiskavo sumov političnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Bobnar. - Ameriški zunanji minister Blinken v Tel Avivu pozval k večji zaščiti palestinskih civilistov.
Severozahod Slovenije je obarvan rdeče, velika količina padavin v kombinaciji z močnim vetrom lahko ponoči povzroči številne težave, opozarjajo na Agenciji za okolje. Ob že namočenem terenu lahko pričakujemo tako poplave kot zemeljske plazove. Meteorolog Brane Gregorčič najhujše napoveduje za nočne ure. Takrat bo izredno močan jugo, ki bo na obali zapihal zvečer, proti Julijskim Alpam prinašal vlažen morski zrak, zato bodo padavine ponoči, ko bo fronta prešla državo, najmočnejše. Druge teme oddaje: - Čez dobro uro bodo preventivno zaprli državno cesto skozi Baško grapo. - Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije napovedali okrepljeno sodelovanje pri nadzoru meja - V Gazi se zaostrujejo boji in humanitarna katastrofa. - Afera računalniki: ministrstvo za digitalno preobrazbo zavrača očitke, kdo jih bo prejel, pa še ni jasno
Prvič od začetka najnovejših spopadov med Izraelom in Hamasom so danes za ljudi odprli prehod Rafa ob meji z Egiptom, kamor je že odšlo več deset tujcev in ranjencev. Danes naj bi Gazo lahko zapustilo približno 500 tujih državljanov. Izrael medtem nadaljuje napade, spet je bombardiral begunsko taborišče Džabalija. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutrerres je znova pozval k premirju. V oddaji pa tudi o tem: - Ob dnevu spomina na mrtve ljudje obiskujejo grobove, po državi slovesnosti. - Von der Leynova na balkanski turneji predstavila evropski 6-milijardni načrt za rast. - V Veliki Britaniji prvi svetovni vrh o umetni inteligenci, objavili skupno deklaracijo.
Danes praznujemo dan reformacije, ko obujamo spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16-tem stoletju, ki je postavilo temelje za kulturni razvoj slovenskega ljudstva. Reformacija je prinesla prvo knjigo v slovenščini in s tem knjižni jezik. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na osrednji slovesnosti v Lendavi sinoči poudarila pomen literature za razvoj kritičnega mišljenja, ki ga kot državljani potrebujemo tudi pri političnih odločitvah. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko še najmanj 20 dni. - Izrael v enem dnevu obstreljeval več kot 300 ciljev v Gazi. - Madžarska blokira dodelitev nepovratnih sredstev Ukrajini.
Po dokaj mirnem koncu tedna je torej pred nami znova bolj burno vremensko dogajanje, ki se bo v treh epizodah zvrstilo od danes do nedelje. Druge teme: - Izraelska vojska naj bi vdrla v mesto Gaza. - Letna inflacija se je nekoliko znižala, a je 6,9-odstotna. - V prihodnjih dneh pričakovati dodatne zamude v železnikem prometu zaradi gradbenih del.
Tri tedne po Hamasovih krvavih napadih na Izrael izraelska vojska stopnjuje zračne in kopenske operacije v Gazi. Število ubitih v palestinski enklavi je preseglo 8 tisoč; ob hudem pomanjkanju so prebivalci vdrli v skladišča Združenih narodov z osnovnimi živili. Pozive k humanitarnemu premirju krepi tudi Evropska unija. Drugi poudarki oddaje: - Na območju poplav pozivajo k hitrim ukrepom pred dodatnim dežjem. - Politika in stroka še iščeta soglasje o spremembah volilne zakonodaje. - Kakšne zaveze je prinesla sinoda o prihodnosti cerkve v Vatikanu?
Po močnih nalivih in burnem nočnem dogajanju na nebu so se razmere danes čez dan umirile. Poplavljanje vodotokov je povzročilo dodatno škodo, tudi na cestah; ob vrnitvi rek v struge ostajajo nevarni dejavni plazovi. Premier Robert Golob je ob današnjem ogledu v Baški grapi glede ukrepov po ujmah poudaril sledenje stroki in dodal, da država pripravlja sistemske podlage za preprečevanje ali omejevanje naravnih nesreč. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelski vojaki po kopenskem vdoru ostajajo v Gazi - Kaj pokojninska reforma prinaša mladim? - Rojstni dan Radia Slovenija - Prvi veleslalom sezone dobila Lara Gut-Behrami
Nalivi največ težav, ob poplavljanju rek, proženju plazov in zaprtih cestah, povzročajo na severnem Primorskem, Gorenjskem in Kamniškem. Iz Baške grape, kjer so evakuirali več prebivalcev, poročajo, da je najhujše mimo. V oddaji tudi: - Izrael po nočnem vnovičnem kopenskem vdoru v Gazo zavrača pozive k humanitarni prekinitvi napadov - V Bruslju se je končal vrh Unije. Madžarska in Slovaška proti nameri, da bi Ukrajini dodelili večmilijardno nepovratno pomoč - Nevladniki: vlada od okoljskega ministrstva zahteva, da družbi Lesonit Ilirska Bistrica izda okoljevarstveno dovoljenje za eno od naprav
Pred nami je novo pestro vremensko dogajanje. Agencija za okolje je namreč izdala rdeče opozorilo zaradi obilnih padavin s krajevno močnimi nalivi. Po napovedih lahko pričakujemo močnejše padavine, ki bodo v noči na petek zajele vso državo. Rdeče opozorilo zaradi padavin velja za severovzhodni, severozahodni in jugozahodni del Slovenije, rdeče opozorilo zaradi vetra pa za severozahod in jugozahod. Za preostali del države je izdano oranžno opozorilo. Druge teme: - Direktor Sove Joško Kadivnik zavrnil navedbe, da je premier Golob vplival na datum prijetja domnevnih ruskih vohunov. - Svet Evropske centralne banke prvič po lanskem juliju ni dvignil ključnih obrestnih mer za območje evra. - Vrata odpira prenovljeni Center Rog. Del javnosti opozarja, da kljub obljubam novi Rog ne rešuje pomanjkanja prostorov za prekarne kulturne delavce.
Koalicija se je znašla v vrtincu burnih odločitev in napovedi premierja Roberta Goloba. Poleg kadrovskih sprememb v Gibanju Svoboda in vladi med drugim glede rekonstrukcije vlade. SD in Levica kljub nezadovoljstvu poudarjata, da ostajajo enotni. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik vlade nima pravne podlage, da bi zahteval odpuščanja ali premeščanja v policiji. Neprimerno je tudi vmešavanje v delo policije, tožilstva ali varnostno-obveščevalnih služb, pravi Miha Šepec z mariborske pravne fakultete. - Sindikat vzgoje in izobraževanja je na shodu pred vlado znova izrazil ogorčenje nad najnovejšim predlogom ureditve plač. Menijo, da mora vlada umakniti predlog ali ga korenito spremeniti. - Humanitarne razmere v Gazi dodatno zaostruje spor med Izraelom in Združenimi narodi. Ti so napovedali konec posredovanja v enklavi, če ta ne bo dobila goriva. Izrael obstreljuje tudi Zahodni breg, Sirijo in Libanon.
Na premiera Roberta Goloba leti vse več očitkov zaradi kadrovanja. V Gibanju Svoboda za zdaj molčijo glede poročil o pozivu Goloba predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič k odstopu, o tem bo še danes razpravljalo vodstvo stranke. V koalicijskih partnericah so zadržani, češ da zdaj ni čas, da bi se vlada ukvarjala sama s seboj. Ostali poudarki oddaje: SDH po razkritju domnevnega pobiranja podkupnin za posle z Darsom, nadzornike in upravo družbe pozval k takojšnjemu ukrepanju. Šolsko ministrstvo o nakupu računalnikov na ministrstvu za digitalno preobrazbo v vrednosti skoraj šest milijonov evrov in pol, ki naj bi bili namenjeni za vrtce in šole, izvedelo šele minuli teden. Svetovna zdravstvena organizacija: človekoljubna pomoč na območju Gaze še ni dosegla bolnišnic. V minulih 24-ih urah na območju ubitih več kot 700 ljudi.
Po razkritjih o domnevnem pobiranju podkupnin za posle z Darsom ter sumu kartelnega dogovarjanja je Slovenski državni holding za jutri poklical na sestanek Darsove nadzornike in upravo. Zadevo že preiskujeta policija in tudi protikorupcijska komisija. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Komisija, ki preiskuje politično vmešavanje v delo policije, je zaslišala nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki je ponovila očitke o vmešavanju politike v kazenske postopke. - Sindikat šolnikov Sviz za sredo pripravlja opozorilni shod pred vlado. Zahtevajo umik predloga odprave plačnih nesorazmerij. - V Gazo so pripeljali nov konvoj z nujno pomočjo. Število smrtnih žrtev izraelskih napadov je preseglo 5 tisoč. O Gazi razpravljajo tudi evropski zunanji ministri, ki niso enotini glede poziva k humanitarnemu premirju.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Vlada je danes na obisku v Savinjski regiji, kjer z lokalnimi oblastmi in stroko išče odgovore na nujna vprašanja sanacije po poplavah, tudi glede morebitne selitve prebivalcev ogroženih območij. Podrobnosti naj bi krajani izvedeli prihodnji teden. Takrat bodo po navedbah premierja Roberta Goloba prebivalci ogroženih območij dobili odgovore stroke glede stopnje ogroženosti. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Naša država uvedla nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, Italija od popoldneva nadzira mejo s Slovenijo - V Gazo po krajšem odprtju meje z Egiptom prispela človekoljubna pomoč - Sinoči v ospredju Frankfurtskega knjižnega sejma kritika ideologije
Vloga za denar iz evropskega solidarnostnega sklada za pomoč po avgustovski ujmi je teden dni pred iztekom roka v Bruslju. Medtem je o oceni stroškov odprave posledic danes razpravljala parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. Opozicija meni, da je ocenjenih skoraj 10 milijard evrov prenapihnjenih. Poslanec NSi Jernej Vrtovec je dejal, na drugih strani zato zategujemo pasove, davčno obremenjujemo gospodarstvo in ljudi, da pridemo do dohodkov. Druge teme: - Pred jutrišnjo uvedbo nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko je pristojni minister Boštjan Poklukar danes določil prehode, ki jih bo dovoljeno prehajati. Policisti zato, da bi se izognili gneči, poudarjajo, da imejte ob prehodu meje pripravljene osebne dokumente. Kot še dodajajo, bo kontrola na mejnih prehodih potekala ciljno usmerjeno. - Ljubljanski policisti so zaradi suma terorizma odvzeli prostost 20-letnemu slovenskemu državljanu. Prijeli so ga potem, ko so jih o grožnji obvestili organizatorji včerajšnjega shoda v podporo Palestincem, ki so pred shodom prejeli grožnjo terorističnega napada. - Egipt si na mejnemu prehodu Rafa prizadeva za odstranitev vseh ovir, da bi omogočil prihod človekoljubne pomoči v Gazo. Prehod, kjer je približno 165 tovornjakov z vodo, gorivom, zdravili in hrano, je obiskal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Ti tovornjaki niso le tovornjaki, ampak so vir življenja, je poudaril Guterres.
Vlada je na današnji seji sprejela odločitev o uvedbi notranjega nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko. Slovenija se je za ta korak odločila, potem ko je Italija napovedala, da bo tudi sama uvedla notranji nadzor na meji s Slovenijo zaradi povečane grožnje terorizma, ki je posledica vojne na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki: - Cene elektrike za gospodinjstva bodo regulirane še celo prihodnje leto, prav tako cene plina v času kurilne sezone. - Egipt napovedal, da bo 20-im tovornjakom s humanitarno pomočjo dovolil vstop v Gazo, Združeni narodi opozarjajo, da jih bodo potrebovali 100 na dan. - Nagrada Saharov za svobodo misli letos Mahsi Amini in iranskemu protestnemu gibanju Ženske, življenje, svoboda.
Italija uvaja nadzor na meji z našo državo. Kot so pojasnili v Rimu, so se za to odločili zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Po neuradnih informacijah Slovenija načrtuje uvedbo nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Biden je v Tel Avivu izrazil strinjanje z izraelskimi navedbami, da so za napad na bolnišnico v Gazi odgovorni palestinski skrajneži. - Ruski predsednik Putin po srečanju s kitajskim kolegom Šijem v Pekingu ocenil, da naraščajoče število konfliktov v svetu krepi vezi med državama. - Uprava Luke Koper je pri nekdanjih nadzornikih sprožila izvršbe skupno 16-ih milijonov evrov odškodnin.
Frankfurtu se začenja največji kulturni dogodek v tujini za Slovenijo doslej. Naša država se kot častna gostja na knjižnem sejmu predstavlja z 250-imi dogodki in več kot 75-imi avtorji. Direktorja sejma Juergena Boosa najbolj pritegne jasnost slovenskega paviljona in ekološki vidiki, kot poudarja, gre za manifest o knjigah in branju. V oddaji tudi: - Finančni ministri Unije potrdili spremenjen slovenski načrt za okrevanje, po navedbah ministra Boštjančiča do konca leta pričakujemo izplačilo približno 600 milijonov evrov.. - Prebivalci poplavljenih območij v Savinjski dolini naj bi odgovore, ali naj domove obnavljajo ali jih čaka selitev, dobili v dveh tednih. - Pred zaprto mejo z Gazo več kot 100 tovornjakov s pomočjo, palestinski enklavi grozi še hujša humanitarna katastrofa.
Neveljaven email naslov