Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11. Marca bo v Strunjanu pravi praznik, saj bodo namenu slovesno predali dokončano Ribiško pristanišče: 13 ribičev ima svoja plovila ob obalnem zidu že privezana, tam imajo tudi omarice s priključki za vodo in elektriko, manjše lesene podeste za lažji dostop do barke, na obali so 4 večje lope, kamor lahko spravijo svoje pripomočke, tu sta ledomat in ekološki otok… 30 metrov dolg skalomet, ki bo preprečeval nanose mulja….in to sploh še ni vse…. ? Urejena podoba, ki Krajinskemu parku daje dodano vrednost in ga naredi še bolj žlahtnega, je zaradi svoje estetske čistosti in preprostosti morda videti kot enostaven poseg…pa vendar ni tako. Prostorsko, okoljsko, organizacijsko in finančno je to izjemen dosežek, če ne celo presežek. Gre namreč za primer dobre prakse, ko so številni deležniki…ustanove, organizacije, predvsem pa seveda ljudje v njih….aktivno, domiselno, tudi pravno originalno, predvsem pa z roko v roki med občino in državo, pripeljali to zgodbo do srečnega konca. Celotna vrednost te naložbe je znašala 972.000, občina Piran je od tega financirala 294.000 eur, 717.000 eurov pa sta pripsevala Evropski Ribiški sklad in Republika Slovenija. To je denar, ki je omogočil vse, ali skoraj vse o čemer sva govorila z našim gostom, Markom Starmanom, direktorjem Krajinskega parka Strunjan.Pogovor Nataše Benčič.
1565 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
11. Marca bo v Strunjanu pravi praznik, saj bodo namenu slovesno predali dokončano Ribiško pristanišče: 13 ribičev ima svoja plovila ob obalnem zidu že privezana, tam imajo tudi omarice s priključki za vodo in elektriko, manjše lesene podeste za lažji dostop do barke, na obali so 4 večje lope, kamor lahko spravijo svoje pripomočke, tu sta ledomat in ekološki otok… 30 metrov dolg skalomet, ki bo preprečeval nanose mulja….in to sploh še ni vse…. ? Urejena podoba, ki Krajinskemu parku daje dodano vrednost in ga naredi še bolj žlahtnega, je zaradi svoje estetske čistosti in preprostosti morda videti kot enostaven poseg…pa vendar ni tako. Prostorsko, okoljsko, organizacijsko in finančno je to izjemen dosežek, če ne celo presežek. Gre namreč za primer dobre prakse, ko so številni deležniki…ustanove, organizacije, predvsem pa seveda ljudje v njih….aktivno, domiselno, tudi pravno originalno, predvsem pa z roko v roki med občino in državo, pripeljali to zgodbo do srečnega konca. Celotna vrednost te naložbe je znašala 972.000, občina Piran je od tega financirala 294.000 eur, 717.000 eurov pa sta pripsevala Evropski Ribiški sklad in Republika Slovenija. To je denar, ki je omogočil vse, ali skoraj vse o čemer sva govorila z našim gostom, Markom Starmanom, direktorjem Krajinskega parka Strunjan.Pogovor Nataše Benčič.
Partizanski tisk je v narodnoosvobodilnem boju odigral pomembno povezovalno vlogo. Pozival je k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavljal protiutež sovražni propagandi. Še zlasti velika je bila potreba po pisani besedi na primorskem zaradi dolgoletnih fašističnih pristiskov. In spričo tega ni slučaj, da so bili zametki PartizanskeTiskarne Slovenija prav na Goriškem. Letos ta izjemen spomenik, ki v grapi na Vojakarski planoti stoji v svoji verni podobi, beleži sedemdeset letnico izdaje prve številke Partizanskega dnevnika. Nedavna snežno ledena ujma je Tiskarno sicer nekoliko poškodovala, vendar k sreči ne veliko. O vsem tem se je Ingrid kašca Bucik pogovarjala s kustosom mestnega muzeja idrija, ki skrbi za spomenik, Darkom Vilerjem.
V Rotundi novogoriškega Slovenskega narodnega gledališča je še do ponedeljka, 17. marca, na ogled izviren umetniški projekt Zavoda za razvoj kulturnih dejavnosti ranljivih skupin - Ažmurk. Zgovoren je že naslov razstave, Fotografska veriga. Nastala je namreč na osnovi asociacij na fotografije, ki so si jih v verižnem elektronskem pismu mesec dni pošiljali sodelujoči avtorji: Nataša Grum, Sonja Jež, Tanja Ušaj, Simon Avsec in Aleksander Grum. Ustvarili so trideset vsebinsko in tehnično raznolikih fotografij, ki v gledalcu zbujajo nove miselne povezave.
Otroški parlament je letos že 24-ti po vrsti. V okviru nacionalnega program je za Društvo prijateljev mladine že vrsto let stalna oblika dejavnosti po slovenskih šolah. Gre za program vzgoje otrok in mladostnikov v demokratičnem odnosu, ob prav takih oblikah izražanja. Pred petkovim parlamentom so nam učenci in mentorici iz Osnovne šole Dekani in Osnovne šole Pier Peolo Vergerio il Vecchio Capodistria povedali veliko zanimivega.
Nova Gorica in Gorica bi lahko bili bolj kulturno povezani. Kljub temu, da je fizična meja padla, kulturni dialog ni stekel. Tisti, ki delujejo na kulturnem področju pravijo, da meja predstavlja izziv in bogastvo, saj na majhnem in edinstvenem področju živita dve zelo različni kulturi. Kulturniki menijo, da morajo mladi iz obeh Goric že sedaj med seboj stkati odnose,da se bodo ti čez nekaj let prelevili v dobro medkulturno sodelovanje.
Društvo Goriška proti raku, Nacionalni inštitut za javno zdravje OE NG, Splošna bolnica "Dr. Franc Derganc" in ljubljanska Fakulteta za šport pričenjajo v goriški regiji edinstven projekt vadbe "VADI RAD", ki je namenjen bolnicam z rakom dojk. Bolnice so nemalokrat prepuščene same sebi v odločanju o tem, s kakšno obliko vadbe naj se ukvarjajo, kolikokrat na teden in kako intenzivno. Tako je nastal poseben 12-tedenski program strukturirane vadbe. Podrobneje o tem s predsednikom društva Goriška proti raku dr. Markom Vudragom in izurjeno vaditeljico Kristino Gnezda.
Neveljaven email naslov