Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika letos praznujemo Plečnikovo leto. Največji slovenski arhitekt je svoj podpis pustil tudi na Tolminskem, kjer je pred 70 leti pripravil načrte za obnovo med drugo svetovno vojno požgane in porušene cerkve v vasi Ponikve na Šentviški planoti. Lani so se lotili popotresne obnove tega zadnjega večjega Plečnikovega dela, ki je tudi zanimiva turistična točka. Dela si je ogledala Mariša Bizjak.
1580 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika letos praznujemo Plečnikovo leto. Največji slovenski arhitekt je svoj podpis pustil tudi na Tolminskem, kjer je pred 70 leti pripravil načrte za obnovo med drugo svetovno vojno požgane in porušene cerkve v vasi Ponikve na Šentviški planoti. Lani so se lotili popotresne obnove tega zadnjega večjega Plečnikovega dela, ki je tudi zanimiva turistična točka. Dela si je ogledala Mariša Bizjak.
Naš dopoldan in pol smo namenili Simonu Gregorčiču, enemu najbolj cenjenih slovenskih pesnikov, ki je s svojim delom močno zaznamoval slovensko literarno krajino. Rojen na današnji dan pred natanko 180 leti v idilični vasici Vrsno blizu Kobarida, kjer je črpal navdih iz narave, ljubezni, domovine in socialnih vprašanj svojega časa. Bil je katoliški duhovnik in že v času svojega življenja zelo priljubljen pesnik. Naša terenska ekipa bo danes z modrim dirkačem v Kobaridu, v bližini spomenika Simona Gregorčiča. Tam so bili Mariša Bizjak, Boštjan Simčič, Maksim Vergan in Matija Žavbi. Eva Furlan se nam je oglasila iz Gradišča nad Prvačino, kjer je Gregorčič pisal in prevajal, maševal in kmetoval, sprejemal čestitke in se bojeval s kritiki. Odpravili smo se tudi v njegovo rojstno vas. Njegova rojstna hiša je danes edinstven etnološki spomenik, ki priča o stavbarski in bivalni kulturi prebivalcev vasi v času pesnikovega življenja. Razstava, na kateri si je mogoče ogledati številne pesnikove osebne predmete, je posvečena njegovemu življenju in delu, njegovemu rodu in sodobnikom.
Gregor Ravnik predstavlja še zadnjo skladbo z albuma Med nama. Pesem 'Za vse čase' je napisal Drago Mislej Mef, glasbo hrvaški "hitmejker" Miro Buljan, za aranžma pa sta poskrbela člana Gregorjeve "all star" zasedbe, tudi Primorca, Marko Hrvatin in Mitja Bobič. Videospot so posneli na njegovem velikem avgustovskem koncertu v Studencu, ki se je Gregorju zasidral globoko v srce. Ja, za vse čase … Foto: Kilimas Arts
V Galeriji Monfort v Portorožu je na ogled serija dokumentarnih fotografij s čarobnimi podobami slovenske krajine. Avtor razstave, Koprčan Jaka Ivančič je izbor krajinskih motivov, ki prikazujejo lepote Slovenije in Primorske, poimenoval Simfonija razgledov. Desetletni ustvarjalni opus je zgodba o ljubezni do narave, potrpežljivosti, spremljanju vremenske napovedi, pa tudi kančku sreče.
V Tolminu poteka FrikaFest, festival posoških kmetij in ljubiteljev tradicionalne Tminske frike. Festival je nastal v čast pastirjem, ki se običajno sredi oktobra vračajo s planin, kjer so poleti sirili mleko in pekli friko, medtem ko se je živina prosto pasla po najboljših gorskih pašnikih.
Zbirateljstvo je svojevrstna strast, za marsikoga celo način življenja. Zahteva veliko prostega časa, pogosto tudi nekaj denarja, če gre za vrednejše predmete. Ivan Ručna iz Kobarida zbira navijaške šale. Razstavljene jih ima na pokriti terasi družinskega Kampa Rut pri Kobaridu.
Morda ste v zadnjih dneh že slišali za knjigo Four Acres under Slavnik, kar bi v prevodu lahko zvenelo Štirje hektarji pod goro Slavnik. Govori o slovenskem paru, ki je leta 1913 čez ocean odpotoval v ZDA. Knjigo je napisala njuna vnukinja Amy Fradél, ki ni želela, da bi se zgodovina njenih prednikov – kot žal pri mnogih – začela šteti s prihodom na otok Ellis. Amy svojo knjigo zdaj predstavlja tudi v Sloveniji. V novogoriški kavarni Maks se je z njo pogovarjala Eva Furlan.
Septembra je v Beogradu potekal NBA Junior Camp, na katerem so sodelovali najboljši mladi košarkarji iz balkanskih držav. Med njimi je bil tudi 14-letni Nicolas Dos Santos Ložic v občini Kanal ob Soči. Učenec 9. razreda se lahko pohvali s 193 cm višine. V novogoriškem studiu se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak.
Po petih letih intenzivnega in natančnega dela bo slika pomembnega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia spet zasijala v Kopru. V koprski stolnici jo bo mogoče znova občudovati v barvah, s kakršnimi je nagovarjala javnost leta 1516, ko jo je Carpaccio naslikal. Gre za izjemno restavratorsko delo, začne in konča se z demontažo, montažo in prevozom, ki je prav tako zahteven del projekta in mora biti opravljen profesionalno in brez napak. In če imajo konservatorke restavratorke vse v svojih rokah, je tehnična služba pri svojem delu omejena, saj se slike ne smejo dotakniti. Z vodjo projekta, restavratorko Barbko Gosar Hirci, in sodelavkama Emino Frljak Gašparovič in Sanelo Hodžić jo je občudovala Urša Mravlje, prvi dve sta se ji pridružili tudi pred mikrofonom. Govorile so tudi o tem posebnem poklicu, se dotaknile spoštovanja naše dediščine, umetnosti in povedale, kako dragocena je ta slika
Ta konec tedna je v sosednji Italiji potekal Festival Slovenija v Beneški laguni, eden številnih festivalov pod znamko Si.in, ki že 8. leto promovira slovensko ljubiteljsko kulturo v tujini. Festivali potekajo še v Pragi, Beogradu, Slavoniji, na Ohridu, Opatiji in drugje. V Beneški laguni, natančneje Jesolu, je bil drugič in bil je rekorden. Udeležilo se ga je 35 kulturnih društev iz vse Slovenije, od tega 9 primorskih, skupaj je bilo 800 nastopajočih. Na pot se je s Kulturnim društvom Dobra volja Škofije in Kulturno-umetniškim društvom Mirta Izola v petek zgodaj zjutraj odpravila tudi naša novinarka Mateja Brežan ter v mikrofon ujela popotovanje vse od ogleda Benetk in priprav na nastope, medsebojna povezovanja, do utripa s prizorišč. Prisluhnimo, kakšne zgodbe nam odstira ljubiteljska kultura.
V rubriki Jesenska pesem in pol je premočno zmagala skladba Kdo te zdaj objema. Vsestranski pop glasbenik Nino Ošlak leto dni po odmevni zmagi na Slovenski popevki v poslušanje daje skladbo z naslovom »Kdo te zdaj objema«. Nino letos praznuje 15. obletnico kreativnega delovanja in bo novembra izdal četrti album. 7. novembra vabi na koncert v Cankarjev dom, ta pa ne bo le retrospektiva njegovega dela, temveč tudi pogled v prihodnost. Prisluhnimo, kaj je o skladbi in ustvarjanju glasbe Nino Ošlak povedal Mojci Klarič.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Nekaj poudarkov: Zanimivo je, da si slepi zaželijo točno določeno barvo psa vodnika; recimo črno psico ali svetlo rumeno. Potem jim razložim, da pač barva res ni pomembna, ampak karakter psa. Lahko izšolam svetovnega prvaka, ampak če človek na drugi stran psa ne bo mogel obvladati, nisem naredila nič. Pse se je preveč počlovečilo. Od leta 1993 vzrejam sibirske huskyje in ne predstavljam si, da bi jih imela na kavču. To so psi, ki potrebujejo naravo, mraz in je prav, da so zunaj. Določeni psi morajo ostati prvinski.
Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Martino Maršič smo obiskali na šoli v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk.
Breda Biščak je prevajalka, moderatorka in analitična psihoterapevtka, ki ji je pred petimi leti stanovsko Društvo slovenskih književnih prevajalcev za prevod romana Avgust Johna Williamsa podelilo Sovretovo nagrado. Primorka med drugim že več kot deset let redno sodeluje tudi z mednarodnim literarnim festivalom Vilenica. Ob mednarodnem dnevu prevajalcev smo jo povabili na pogovor. Ali spletni prevajalniki predstavljajo resno konkurenco ljudem, bo poklic prevajalca kmalu le še preteklost?
Trenutno najbolj vroči glasbeni novinci Masharik, ki so maja letos v polni Katedrali Kina Šiška uspešno izdali svoj prvenec, predstavljajo novi singel Na dnu morja. O skladbi se je razgovorila Maša Bogataj.
Približuje se največji festival za starejše v Evropi. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 30. septembra do 2. oktobra predstavil mnogo zanimivih vsebin, dejavnosti, razvedrila za vse, ki radi kakovostno preživljajo svoje tretje življenjsko obdobje. Predsednica Programskega sveta festivala Vlasta Nussdorfer dobro pozna program in obenem daje številne pobude za razvoj in ohranjanje medgeneracijskega sožitja generacij in dolgožive družbe. Vse, ki radi lepo preživljate dni ali pa si enostavno želite družbe in novih doživetij, vabi v Cankarjev dom. Vstop je prost.
Veliko se govori o oblačenju v šolah, o tem, kaj je primerno, kaj neprimerno. Zadnje čase je veliko slišati, da je oblačenje predvsem neprimerno. Oblačila, modni dodatki in umetni nohti, primerjanje in tudi posmehovanje. Te teme se je lotila strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani (foto: Voranc Vogel), ki se med drugim o tem pogovarja z mladimi na predavanjih v šolah.
Jezikovni portal Fran ima deset let. Leta 2014 je bil pobudnik za zagon tega portala dr. Kozma Ahačič, predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Velik zanos ustvarjalcev je prinesel nadpovprečen odziv, saj gre za neverjetne številke iskanj po portalu, iskalci so z vsega sveta. Ob jubileju bodo posneli tudi kratek film, ki ga bodo predstavili na veliki slovesnosti ob praznovanju desete obletnice 16. oktobra v Ljubljani.
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017.
V Galeriji na placu v Izoli je na ogled prva v nizu razstav ob 30. obletnici Osnovne šole Livade. Povezala je generacije nekdanjih učencev in likovna arhiva dveh likovnih pedagogov - Konija Steinbacherja in Ingrid Knez.
Neveljaven email naslov