Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
V tej pasji vročini se sicer lahko shladimo v vodi vendar je še bolj hladno v gozdu. V Vipavski dolini nad Trnovskim gozdom kraljujejo trije Golaki - Mali, Srednji in Veliki. Najbolj je obiskan Mali, ki je z nekaj manj kot 1500 metri nadmorske višine najvišji vrh Trnovskega gozda. Ko se pohodniki vračajo z razglednega vrha, kjer se pogled odpre na večji del Slovenije, se ustavijo tudi v Iztokovi koči pod Golaki. Ta se skriva v zavetju bukovih dreves in jo opazimo tik preden pridemo do nje. Takrat zastane dih… Je majhna in preprosta vendar lepa kot hišica iz pravljice, zato ji nekateri pravijo kar Koča pri Janku in Metki…. Obiskali smo jo tudi mi. Nataša Uršič je pred mikrofon najprej povabila predsednika Planinskega društva Ajdovščina Cvetka Ušaja, kasneje sta se pridružila tudi oskrbnika koče - Boris Štor in Magda Slejko; zakaj je koča tako priljubljena, pa so ji povedali tudi številni obiskovalci.\t
Poslovil se je Oliver Dragojevič, glasbena legenda mnogih generacij, po vsej verjetnosti tudi tistih, ki še pridejo na ta svet. Ni bilo Glasbe po željah, ni bilo slavja, ni bilo glasbene kulise, ni bilo potovanja, da ne bi Oliver potoval z nami, zato smo se mu poklonili tudi na Radiu Koper. Iztok Novak - Easy se je pogovarjal z Nelfijem Depangerjem, bobnarsko ikono dobrih starih Faraonov in dolgoletnim Oliverjevim prijateljem.
Pred njenim koncertom v Kopru smo se pogovarjali z istrsko kantavtorico Elis Lovrić, umetnico, ki prihaja iz Labina in s svojimi pesmimi, ki jih praviloma prepeva v labinskem dialektu, neguje poseben glasbeni stil. Preteklo leto je predstavila svoj novi album Merika, zgodbo, ki je hkrati osebna, a seže še dlje, od istrskega morja do brazilskega sonca. Merika v labinščini pomeni Amerika, Elis pa pravi, da v njenem primeru to pomeni odkritje sebe, svojih sanj.
Krstilnica Janeza Krstnika v Piranu bo vse poletje in še nekoliko dlje prostor, kjer se z razstavo novih del predstavlja akademska slikarka Mira Ličen. Gre za poseben projekt, ki ima naslov Hommage a Carpaccio, ki je nastal na pobudo Obalnih galerij v letu, ki ga je Piran namenil znamenitemu beneškemu slikarju. Več v prispevku Neve Zajc.
Vabimo vas v Karnijo, v zgodovinski muzej "Karnijsko območje med prvo svetovno vojno 1915-1918", v katerem si lahko ogledamo eno najboljših muzejskih zbirk o prvi svetovni vojni v Furlaniji - Julijski krajini .Postavitev ponuja številne predmete, ki so jih našli na okoliških hribih, a tudi veliko neobjavljenih dokumentov in fotografij iz časov prve svetovne vojne. Poseben prostor je namenjen predstavitvi karnijskih nosačic, domačink, ki so oskrbovale vojake na fronti na območju Karnijskih Alp. Zgodba več kot dva tisoč karnijskih nosačic je bila v prvi svetovni vojni edinstvena, morda pa tudi v vsej zgodovini oboroženih spopadov. Predstavlja jo Tanja Jakomin Kocjančič.
Pred dvema mesecema je vplivna medijska hiša za popotniške vsebine, Lonely Planet, Vipavsko dolino razglasila za eno izmed desetih destinacij v Evropi, ki jih je letošnje poletje vredno obiskati. Turistični ponudniki opažajo, da je gostov v dolini več, tudi ponudba aktivnosti se širi. Karin Zorn je raziskala, katera nova doživetja čakajo obiskovalce Vipavske doline.
V mladinskem hotelu v Pliskovici je prejšjni teden potekal poletni tabor za otroke "SKULtivIRAJ SE"! Da bi bolje spoznali sami sebe, nove vrstnike, okrepili komunikacijske veščine ter spoznali naravno in kulturno dediščino zanje novega okolja, so odšli na Kras in se pridružili Zavodu Dobra pot. Obiskala jih je Janja Novoselc.
Iz Trsta, kjer sta obiskala prijatelje, sta prišla na Radio Koper Slovenka Mojca Cajnko, ki živi v Čilu in njen soprog Luis Jere. Prisluhnite turističnemu prispevku, ki ga bo krasila tudi tradicionalna čilska glasba. Avtorico Smiljo Baranja je seveda zanimalo, zakaj je Mojca Cajnko, leta 1994, zapustila rodno Štajersko in zaživela v Čilu?
Vas Ferlugi v občini Trst ima 95 hišnih številk, 250 ljudi in več kot polovica se jih piše Ferluga. Na Ferlugih je po 2. svetovni vojni živel samo en Italijan. Danes ocenjujejo, da jih je že skoraj 40 odstotkov. V posnetku oddaje boste izvedeli, kakšno je bilo življenje v Ferlugih nekoč in kakšno je danes. O tem je namreč Smilja Baranja spraševala ljudskega godca Rada Andolška in soprogo Natašo! Oba sta kulturna ustvarjalca. Sodelujeta pri Kraškem šopku, ona poje, on pa igra harmoniko.
Naša gostja je danes Ilaria Macchi, mlada Koprčanka, ki že nekaj let vesla v veslaškem klubu Argo v Izoli in si je z odličnim četrtim mestom na evropskem prvenstvu kot skifistka priveslala vozovnico na mladinske olimpijske igre, oktobra v Buenos Airesu. Živahno dekle, z izjemnim talentom, strastjo in odločenostjo, da vse, česar se loti tudi zares pripelje do konca, je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Priznajmo si, da nam zunanje sanitarije pogosto vzbujajo nelagoden občutek. Plastična kemična stranišča so dobila hudo konkurenco. Na trgu smo namreč zasledili lesena ekološka stranišča, ki za svoje delovanje praktično ne potrebujejo energentov, njihov ekološki izpust pa je ničeln. Eko stranišča Kakis sta nam predstavila inovatorja David Kodarin in Miha Krečič. Z njima se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Mineva 60 let od začetka gradnje Bloudkove skakalnice in 40 let od gradnje plastične skakalnice v Tihi dolini na Predmeji, ki velja za primorsko zibelko smučaarskih skokov. Med drugim je tu zrasel tudi slovenski reprezentant Stanko Velikonja, ki je leta 1979 v Oberstdorfu s 154 - imi metri postavil primorski rekord; pred petimi leti ga je presegel šele Jaka Hvala. V spomin na pionirske čase primorskih smučarskih skokov je društvo Gora postavilo spominske table s katerimi želijo ohraniti del bogate zgodovine skakalnega športa na Predmeji. V Tihi dolini se je Sandi Škvarč pogovarjal s članom društva Gora in zbirateljem arhivskega gradiva Emilom Velikonjo (na fotografiji drugi z leve, ob Jakovu Faku, ki odkriva spominsko tablo).
So gostje, ki bi jih lahko v studio povabili kadarkoli, ni nujno, da jih povežemo s kakšnim konkretnim dogodkom, datumom, mejnikom. Dr. Nado Trtnik je psihoterapevtka , družinska in zakonska terapevtka, ki deluje na treh lokacijah: v Postojni, Izoli in Ljubljani. Nedavno je na družabnem omrežju napisala zapis o tem, kako je malo po malo, korak za korakom dosegla cilj in se pri triindvajsetih z nedokončano srednjo šolo, ko je še delala za šankom , odločila, da je treba narediti korak oziroma mnogo korakov naprej. In je šla, med knjige, do diplome in doktorata. Za njo so zdaj že zelo bogate izkušnje, saj psihoterapijo izvaja že več kot 12 let. Tako se je nabralo vsaj 5.500 ur psihoterapije s posamezniki, pari, otroki in družinami, prek 120 predavanj in delavnic na temo izboljšanja medosebnih odnosov in odnosov v podjetjih. V zadnjih letih je vodila več kot 10 celoletnih terapevtskih skupin za pare in odrasle otroke alkoholikov. Na radijski obisk jo je povabila Nataša Benčič.
Rimska utrdba Ad Pirum leži na najvišji točki rimske ceste, ki je vodila iz Aquileie (Ogleja) čez Hrušico v Emono (Ljubljano). Cesta je bila zgrajena v času cesarja Avgusta, ko je bilo področje sedanje Slovenije vključeno v rimski imperij. Na Hrušici je bila verjetno od 1. stoletja dalje poštna postaja, kjer je bilo mogoče menjavati konjsko vprego, od 2. stoletja dalje pa tudi stražna postojanka. V drugi polovici 3. stoletja je bila na Hrušici zgrajena utrdba. Večina najdb s Hrušice izvira iz tega časa, kar kaže na močno poselitev v tem obdobju. V času vse nevarnejših vpadov barbarov in bojev med vojskami različnih cesarskih kandidatov, je imela Hrušica ključni položaj, saj je varovala glavno cesto z Balkana v ltalijo. Najverjetneje je bila tu stalna vojaška posadka. O vsem tem v pogovoru, ki ga je v gostišču Stara pošta v Hrušici, kjer je tudi manjši muzej, posvečen nekdanji utrdbi, posnel Sandi Škvarč. Njegovi sogovornici sta Nevenka Lušina in Lara Hvala, ki gostinsko dejavnost združujeta s predstavljanjem bogate zgodovine zaselka.
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je resnično najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajuje Andragoški center Slovenije v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in tudi posameznikov po vsej državi, pa tudi onkraj naših meja. V tem tednu se udejanjanja in zares zaživi slogan 'Slovenija, učeča se dežela'. TVU je tudi član mednarodnega gibanja festivalov učenja po vsem svetu. Poslanstvo tedna je promovirati pomen, vlogo in možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih človek prevzema – kot posameznik, član družine, delovnega kolektiva in drugih skupnosti. Letošnji festival na Obali in Krasu kot običajno koordinira Ljudska univerza Koper in tako povezuje 50 prirediteljev in več kot 150 dogodkov…z zanimivim, letošnjim motom: »Učenje je dobra novica«. Naša gostja je zato direktorica Ljudske univerze KP, Kristina Udovič Kocjančič, z njo pa se pogovarja Nataša Benčič.
Zdaj gremo na obisk v park. Zelo poseben park, edini v Sloveniji, ima svoj dom v Idriji. To je geopark, med grabami, grebeni, kraškimi uravnavami in razglednimi vrhovi in je najpomembnejšja naravna in kulturna dediščina Idrijskega območja. V studio smo povabili vodjo geoparka v Idriji ( v sklopu Centra za idrijsko dediščino - Idrija UNESCO Globalni Geopark) MOJCO GORJUP KAVČIČ ,da nam predstavi pester program, s katerim bodo obeležili dogajanje. Seveda pa tudi park in vse njegove razsežnosti, saj združuje bogastvo geološke in naravne ter kulturne dediščine z gostinsko ponudbo, domačo obrtjo, storitvenimi in turističnimi zanimivostmi, ki jih območje lahko ponudi obiskovalcu. Z gostjo s epogovarja Nataša Benčič.
V naslednjih minutah boste spoznali Luiso in Louisa. 26- letna Berlinčanka in 21-letni Antwerpčan namreč v okviru evropskega projekta 'Road trip' z manjšo ekipo potujeta po Sredozemski poti, ki je ena od štirih poti projekta. Na 2500 kilometrov dolgem potovanju od Aten do francoskega Lascauxa se dnevno srečujeta z domačini, spoznavata lokalno življenje in predvsem projekte, ki so jih v lokalnih okoljih uresničili s sredstvi iz evropskih skladov. Louisa in Luisa je Lea Širok pred dnevi ujela v Piranu, od koder sta se z mladimi, ki na Obali delajo preko Evropskih solidarnostnih enot, odpravljala na kolesarjenje po Porečanki.
Patricija Lovišček iz Zavoda Modri december v Kopru širi naše zavedanje o avtizmu, opozarja da je treba ljudem s tovrstnimi motnjami zagotoviti celostno obravnavo in dejavno vključevanje v družbo. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Naša gostja je Jasmina Božič, srednja medicinska sestra z dolgoletnimi izkušnjami v zdravstvu , zadnja leta dela v ZD Lucija v ambulanti družinske medicine. Priznanje Človek in pol je prejela v Lj 19.aprila 2018. Od leta 2007 ga podeljuje Sindikat delavcev v zdravstveni negi za uspešne dosežke in prizadevanja na področju sindikalnega dela. Letos je med osmimi prejemniki z vseh koncev Slovenije tudi Koprčanka, Jasmina Božič - Človek in pol v oddaji Dopoldan in pol. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Brin raste po vsem svetu, od Arktike do Afrike, in seveda v Sloveniji, kjer iz njegovih jagod kuhamo brinjevec. Brinove jagode pa so pomembna začimba pri izdelovanju gina, ki ga mi poznamo bolj kot angleško pijačo. Pijačo so sicer prvi začeli proizvajati Nizozemci v 17. stoletju. Kmalu je postala zelo popularna v Angliji, ki jo je izvažala v kolonizirane države po svetu. Priprave gina pa se je pred dobrim letom lotil Erik Sarkič iz Rodika. Z ginom je tako nadgradil tradicijo žganjekuhe v družini. Za liter gina je potrebnih 20 gramov brinovih jagod, za brinjevec pa 8 kilogramov brinjevih jagod.
Neveljaven email naslov