Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
Koliko internetnih gurujev potrebujemo, da zamenjajo žarnico, da napišejo skladbo, koliko let potrebujemo, da avtor glasbenih uspešnic stopi naprej in vzame mikrofon v roke? Enoznačnega odgovora na kompleksna vprašanja seveda ni, enega pa vendarle ponuja Primož Žižek. Strokovna in poslovna javnost ga poznata kot izkušenega analitika digitalnega sveta, glasbena pa ima v spominu tudi nekaj njegovih glasbenih epizod, v katerih se je, največkrat kot sodelavec Tomislava Jovanoviča - Tokca, pojavljal v vlogi tekstopisca in avtorja glasbe. In če je v glasbenem okolju doslej zasedal zaledne vloge, bo tokrat pred našim mikrofonom v glavni vlogi! S psevdonimom Erik Platon.
Znanstveniki se že desetletja ubadajo z reševanjem uganke o izvoru kozmičnih žarkov ekstremnih energij. Najnovejše meritve, ki so jih opravili znotraj mednarodne kolaboracije Pierre Auger nedvoumno dokazujejo, da so izvori izven naše galaksije. O lovu na delce skoraj svetlobne hitrosti imamo poročilo iz prve roke - v novogoriški studio je Zdenka Tomulić povabila doktorja Danila Zavrtanika, člana skupine slovenskih znanstvenikov, ki sodelujejo v raziskavah v največjem observatoriju na svetu.
Na pragu jeseni bomo brez novih nakupov prevetrili omaro. Z izvirnimi zamislimi nam bo pomagala stilistka Blanka Chara Todori, ki nas ne bo napotila v trgovino, ampak bo v naši omari našla nove zgodbe za nov čas, morda le s kakšnim nujnim novim kosom, ki bo podobo zaokrožil. Očaraj sebe, očaraj svet, je njen moto. Pogovor je vodila Nataša Benčič.
Pet let je od takrat, ko se je zato, da ne bi svojim prijateljem na rojstnodnevni zabavi kazal le slik iz otroštva, Darko Grgič odločil, da bo zbral svoje pesmi in jih izdal v obliki pesniške zbirke in zgoščenke. Po petih letih se je ta, sicer izvedenec za reševanje kriz, po poklicu je namreč krizni manager, odločil za glasbeni zapis številka 2.
V nekdanjih skladiščih soli Monfort na Bernardinu se zvečer obeta umetniški dogodek, ki so ga ustvarjalci poimenovali »Pozitivne sile zavzele Monfort«. Na to temo bodo namreč na portoroški obmorski promenadi in v notranjosti skladišč odprli tridnevno razstavo 3S art plakatov, skulptur in likovnih instalacij. Pozitivne vrednote so vsak na svoj način upodobili člani Združenja obalnih kreativcev, izolskega likovnega društva LIK, piranski otroci iz vrtca in šolarji, ter Obalni vegani. Kaj prinaša razstava in zakaj so ustvarjalci izbrali takšen naslov, pa je Lei širok povedal arhitekt in slikar Teo Tavželj, gonilna sila Obalnih kreativcev.
Saro Rutar iz Izole, odlično amatersko kuharico in letošnjo zmagovalko Masterchef kuhinje, smo povabili pred dopoldanski mikrofon. Posredovala je svoje doživljanje napetosti, učenja, spoznavanja, delovanja v skrajnostnem ritmu tekmovalno-izobraževalnega procesa in kako novo znanje umešča v svoj vsakdan.
Andraž Hribar je današnji glasbeni gost v dopoldnevu. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je namreč izdal nov album 'Huanani'. Gre za deset skladb, ki jih je sam napisal, za orkestralne aranžmaje pa je poskrbel Rok Golob. Skupaj sta iskala in ustvarila bogat zvok simfoničnega orkestra v sodelovanju s solistom in ustvarila enotno, povezano, celovito zvočno podobo skladb, v kateri se Andražev vokal v celoti spaja s simfoničnim orkestrom. Seveda pa je Andraž Hribar znotraj orkestralne podobe skladb 'obdržal' svojo vlogo skozi subtilno podajanje enkrat pripovednih, drugič pesniških besedil.
V Portorožu se na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma prvič predstavlja programski sklop, ki so ga poimenovali Podmladek. Predstavili so 7 kratkih filmov nadebudnih osnovnošolskih in srednješolskih ustvarjalcev. Med njimi so tudi mladi primorski avtorji.
Ob začetku šolskega leta tudi na našem radiu preverjamo vzdušje, predvsempa posebnosti nekaterih šol in tokrat vam predstavljamo Šolo glasbe in umetnosti Ozlinka. To je zasebna šola, ki ponuja učenje glasbenih inštrumentov in petja na treh lokacijah: v Ozeljanu, Novi Gorici in Bukovici. V štirih letih delovanja je postala priljubljena tudi med predstavniki starejše generacije. Tatjana Gregorič je obiskala lične učilnice v Kulturnem domu Bukovica in pred mikrofon povabila tako eno od najmlajših kot eno od najstarejših učenk in seveda obe prvi violini šole.
Neli Romanello je učiteljica z Osnovne šole Sečovlje. Med kolegi in starši kroži veliko lepih besed o njej. Je učiteljica s poslanstvom. Pri izbirnem predmetu "turistična vzgoja" je tako nagovorila in animirala otroke ter lokalno skupnost, da se mnogi turistični delavci obračajo nanjo, otroci pa so pravi turistični vodiči. O svoji vlogi in povezovanju s turističnimi organizacijami, z gostinsko šolo in s Fakulteto za turistične študije v Portorožu ter o življenju z generacijami otrok nam je pripovedovala na srečanju pred mikrofonom. O svoji učiteljici so kako misel dodali tudi otroci. Oddajo je vodila Nataša Benčič.
Prepoznavni radijski glas… prevajalka, z bogato bero več kot dvajsetih knjig leposlovja.. in nešteto stranmi drugačnih tekstov; nista ji tuja niti kamera, niti oder, niti globina človekove duše. Zna poslušati, zanima jo tisto, kar vsi počnemo vsako noč, čeprav se tega ne spomnimo vedno. To so sanje. Tiste, ki zelo močno vplivajo na naše življenje, tudi kadar se jih ne zavedamo ali se jih ne spomnimo. Vrsto let se je BREDA BIŠČAK, naša današnja gostja, izobraževala za tolmačenje sanj in o tem v pogovoru teče beseda. Z Bredo Biščak se pogovarja Nataša Benčič.
Boštjan Gorenc - Pižama - podcaster, raper, igralec, komik in prevajalec je bil sogovornik Iztoka Novaka Easyja v prvem šolskem tednu.
Za Špelo Ponomarenko Janić in Anjo Osterman je popolno poletje. Pod vodstvom trenerja Stjepana Janića sta osvojili medalje tako na evropskem kot tudi na svetovnem prvenstvu, ob tem je Špela tudi zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala. Vse tri je v studiu Radia Koper gostil Primož Čepar.
Prostovoljno gasilsko društvo Babiči bo konec tedna slovesno obeležilo 40 let delovanja. Društvo danes šteje več kot 100 članov. Med njimi je tudi veliko mladih, saj v njih vidijo prihodnost društva ter skrb za varnost v kraju. Mladi gasilci tako spoznavajo opremo, orodja in delo prostovoljnih gasilcev ter se udeležujejo gasilskih tekmovanj po Sloveniji. Pred gasilskim domom, ki so ga zagnano zgradili po ustanovitvi leta 1976, je vozni park od tega tedna bogatejši tudi za novo gasilsko vozilo, ki so ga pridobili za gašenje gozdnih požarov. Prostovoljne gasilce je v Babičih obiskala Tjaša Lotrič:
Kdor išče toplino, optimizem, svetle misli, ki se sicer napajajo iz resničnih življenskih izkušenj, jih bo pri Aleksandru Novaku zagotovo našel. Takšna je namreč tudi njegova glasba in skladbe, ki jih že dolgo podarja poslušalcu s spremljajočimi besedami: vzemite si čas in mi prisluhnite, pa ne zato, ker sem slaboviden, ampak zato, ker preprosto sem in ker bi bil brez svoje hude slabovidnosti veliko siromašnejši. Kar pojem, je najlepše, kar mi je bolezen dala." Aleksandra Novaka smo v dopoldnevu in pol gostili tudi zato, ker si tako potrpežljivo in uspešno utira pot na slovenski glasbeni oder, da ga ni moč prezreti.
Naš gost je bil Gregor Ravnik. Študent medicine in izrednega študija petja na ljubljanski Akademiji za glasbo se v zadnjih letih uveljavlja na odrih zabavne glasbe. Njegovi pevski uspehi pa sežejo že v otroštvo, saj je prepeval v otroškem in mladinskem zboru Glasbene šole Koper, kjer je zborovodkinja Maja Cilenšek razvijala in spodbujala njegov pevski talent. Gregor, sicer učenec pianistke Selme Chicco, se je tako odločil tudi za solo petje pri profesorici Tanji Grlica, ki ga je napotila tudi na nekatera pevska tekmovanja. Prisluhnite, kdo je Gregor Ravnik danes.
Travnik ob cerkvici sv. Ivana na Šebreljski planoti, ki stoji v bližini jame, kjer so leta 1995 odkrili najstarejše glasbilo na svetu, bo Tinkara Kovač v soboto spremenila v svojevrstni oder. Na večernem recitalu, ki ga je poimenovala Divja baba, bo predstavila tudi knjižno zbirko Flavtofonija. Ta bo v treh letih prinesla dvanajst knjig. V prvi se bo junakinja Tinkatonka Flavtofonka srečala z neandertalčevo piščaljo. Več o tem nam je povedala kar Tinkara.
Popularno gledališče Ulysses že vrsto let skrbi za svojevrstne gledališke poslastice na enem od brionskih otokov. Med njimi je vsako leto vsaj ena nova produkcija. V soboto je tako luč sveta ugledala nova zgodba, ki so jo naslovili Zajtrk prvakov in se z njo poklonili hrvaški boksarski legendi Mateju Parlovu. Na delu je bila tokrat pretežno mlada ekipa, ki se je zbrala okrog režiserja Aleksandra Švabiča. Zaradi priljubljenosti znamenitega šampiona je vzbudila veliko pozornosti. Ogledala si jo je tudi neva Zajc.
Lean Kozlar - Luigi je obalni pevec, avtor in multi-inštrumentalist. Na glasbeno pot je stopil že v osnovni šoli, s trobento je hodil v koprsko glasbeno šolo, potem pa segel še po kitari. Vrstila so se leta igranja v šolskih zasedbah in danes že lahko govorimo o glasbeniku, ki ga ob sebi imajo radi prekaljeni glasbeni mački. Svoj zvočni arhiv polni z dopadljivimi skladbami, ki jih želimo danes predstaviti. Torej - pevec, kitarist, bobnar, vedno dobre volje z veliko pozitivne energije!! To je Lean Kozlar Luigi danes. Z njim se je pogovoril Iztok Novak - Easy.
Med ljudmi, ki jih srečujemo, so pogosto tudi taki, ki pomagajo drugim, ne da bi kaj pričakovali v zameno. A ti so skromni, zatopljeni v delo. Na svoj način pa polepšajo marsikateri vsakdan. Mateja Brežan se je odpravila po poteh teh zgodb in štiri zabeležila.
Neveljaven email naslov