Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Največji požar v zgodovini Slovenije je razkril pozabljen del primorske zgodovine. Na pobočju Velikega vrha nad Renčami sta se po 77. letih znova prikazala prekrižana srp in kladivo – delavski simbol nekdanje skupne države. Ko je dež s pogorišča spral saje in pepel, je zgodovina zopet oživela, pravi poveljnik civilne zaščite občine Renče-Vogrsko, Milovoj Perkon. Nad odkritjem so bili presenečeni vsi, še dodaja. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Največji požar v zgodovini Slovenije je razkril pozabljen del primorske zgodovine. Na pobočju Velikega vrha nad Renčami sta se po 77. letih znova prikazala prekrižana srp in kladivo – delavski simbol nekdanje skupne države. Ko je dež s pogorišča spral saje in pepel, je zgodovina zopet oživela, pravi poveljnik civilne zaščite občine Renče-Vogrsko, Milovoj Perkon. Nad odkritjem so bili presenečeni vsi, še dodaja. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Moderna glasbena produkcija temelji na kompleksni večkanalni obdelavi posnetega zvoka. Glasbene skupine svoja dela snemajo z več mikrofoni, brez natančne post-produkcijske obdelave si glasbeniki ne upajo več objaviti svojih del. Producent Gaber Radojevič iz Studia Parametrik se je raziskovanja zvoka lotil povsem na drugem koncu. Glasbenike snema samo z enim mikrofonom. V takšnih razmerah so pogoji za glasbeno produkcijo povsem drugačni. Predvsem pa izjemno težki. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
V svetu deluje več kot 450 kriminalnih združb, ki trgujejo s fotografijami na spletu. Avstralska raziskava je pred časom ugotovila, da kar polovico vseh fotografij, ki jih nepridipravi zlorabljajo za kroženje pedofilskih vsebin, nevede oziroma nepremišljeno ponudijo kar starši sami z objavljanjem fotografij otrok na spletu. Slovenska policija pa, med drugim, opozarja tudi na spletno izsiljevanje mladostnikov z namenom pridobivanja spolnih vsebin. Teh zgodb je veliko in ponje ni treba v tujino, dogajajo se tudi pri nas. Tako kot postaja vse večji problem medvrstniško spletno nasilje. O pasteh in izzivih mladih na internetu je potekala tudi okrogla miza v Izoli, ki jo je organiziral Center pomoči pri prekomerni uporabi interneta Logout in kjer so iskali tudi odgovore na vprašanja o varni in zdravi uporabi spleta. Tam je bila Mateja Brežan.
V svetu deluje več kot 450 kriminalnih združb, ki trgujejo s fotografijami na spletu. Avstralska raziskava je pred časom ugotovila, da kar polovico vseh fotografij, ki jih nepridipravi zlorabljajo za kroženje pedofilskih vsebin, nevede oziroma nepremišljeno ponudijo kar starši sami z objavljanjem fotografij otrok na spletu. Slovenska policija pa, med drugim, opozarja tudi na spletno izsiljevanje mladostnikov z namenom pridobivanja spolnih vsebin. Teh zgodb je veliko in ponje ni treba v tujino, dogajajo se tudi pri nas. Tako kot postaja vse večji problem medvrstniško spletno nasilje. O pasteh in izzivih mladih na internetu je potekala tudi okrogla miza v Izoli, ki jo je organiziral Center pomoči pri prekomerni uporabi interneta Logout in kjer so iskali tudi odgovore na vprašanja o varni in zdravi uporabi spleta. Tam je bila Mateja Brežan.
Na svetovni dan redkih bolezni, prvič obeležen pred desetimi leti, točneje 29. februarja, ki nastopi na štiri leta in tako ponazarja pojem redkosti smo na obisk povabili Simona Petrovčiča, ki nam je zaupal osebno zgodbo, kako živi z Marfanovim sindromom. Na radijski obisk ga je povabila Nataša Benči
Primorski glasbenik Žiga Rustja je minuli teden nastopil v Stožicah. Kot predskupina zasedbi Plavi Orkestar je s svojo zasedbo navdušil skoraj 12.000 ljudi. Konec tedna pa je spremljal Ankarančana Gregorja Ravnika na predizboru za Emo, poleg tega bo kmalu izdal svoj drugi album. Več kot dovolj razlogov za kratek pogovor, ki ga je z njim opravil Blaž Maljevac.
Kulturno središče v Postojni so idejno in organizacijsko ustanovili trije akterji: Društvo Bakla, Žerjavisti in DO-RE-MI življenJA. Vsak zase so iskali delovne prostore in se naposled povezali, da bi pod skupno streho združevali zamisli društev, podjetnikov, glasbenikov in kulturnikov. Zavihali so rokave, poiskali prostor in danes ustvarjajo za ljudi, ki se radi odzovejo na njihove programe. In ker so ta teden očitnice, so pripravili nekaj lepih dogodkov tudi za šolarje, pa tudi sicer so ob sredah popoldne na njihovem programu ustvarjalnice z naslovom: Igrača veselje obrača. Več o tem Jerneja Sojer Smerdu in Dragana Čolič.
Naloga Parka Škocjanske jame je varovanje naravne dediščine. Zato v parku ne ščitijo samo kraškega podzemlja, ampak tudi njegove prebivalce. Eni od teh so netopirji. Kar 25 vrst od 30, kolikor jih poznamo v Sloveniji, je svoj dom našlo v kraškem podzemlju in njegovi okolici. Da bi jih spoznali tudi v širši javnosti, so jih podrobneje predstavili v prvi knjigi o netopirjih pri nas. Likovno privlačna publikacija ponuja vrsto zanimivih informacij o teh nekoliko nenavadnih bitjih. Prispevek Irene Cunja.
Razvojno društvo Vrhe deluje že osem let. V ustanovni akt so vpisali tudi izobraževanje in temu ostajajo zvesti. Da bi čimbolj povezali domačine prirejajo tečaje, predavanja in razne delavnice.V okviru društva deluje tudi Vrhovska vaška godba, leta 2011 pa so pod mentorstvom Slavice Borke Kucler, dobitnice priznanja Andragoškega centra Slovenije, začeli izvajati študijske krožke, s katerimi želijo ohranjati kulturno dediščino Vrhov in oživljati stara znanja. To je nekaj tehtnih razlogov, za pogovor s predsednico društva Damjano Premrl.
Rada se imata že od osnovne šole, živita na Krasu. In zdaj so štirje, posvojila sta dvojčka iz Gane. Njuno zgodbo sta na Valentinovo zaupala Nataši Benčič.
Ljubitelji biologije se vsako leto 12. februarja spomnijo britanskega naravoslovca Charlesa Darwina, ki se je rodil na današnji dan pred 209 leti. Ob vsakoletnem obeleževanju spomina na verjetno najpomembnejšega naravoslovca vseh časov biologi po vsem svetu opozarjajo na pomen kritičnega presojanja, raziskovanja in razmišljanja o intelektualni pokončnosti, načelnosti ter osebni integriteti. Charlesa Darwina so namreč ostro napadali, a je slednji kljub pritiskom neomajno stal za svojim raziskovalnim delom. Najpomembnejše Darwinovo delo je knjiga O izvoru vrst, ki jo mnogi imajo za najpomembnejšo akademsko knjigo vseh časov, saj je postala podlaga za nastanek in razvoj sodobne biologije in genetike. O aktualnosti Darwinovega raziskovanja ter drugih aktualnih temah s področja biologije se bomo pogovarjali z dr. Živo Pečnikar Fišer z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT.
Ikone spiritual in gospel glasbe NEW SWING QUARTET praznujejo zlatih 50 let. Proslavili jih bodo v bleščečem slogu! V svojem dolgoletnem delovanju so s posodobljenim slogom, zakoreninjenim v izročilu črnskih gospel kvartetov, prepričali tudi najzahtevnejše občinstvo, zdaj pa se po 10 letih vračajo na glasbene odre z gala koncertom na katerem bodo izvajali uspešnice v romantičnem vzdušju Unionske dvorane na koncertu Zimskega festivala. Člane kvarteta smo povabili v studio.
Istrske košare imajo v dejavnostih društva Anbot v Piranu zelo posebno mesto. Študijski Krožek, v katerem se člani učijo pletenja istrskih košar je vselej poln. Očitno je, da si želimo spoznati to nesnovno dediščino naših prednikov, se naučiti stare obrti, se ob tem družiti, sprostiti. Ta neformalna oblika izobraževanja, ki poteka pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, njena duša in motor pa je društvo Anbot, verjetno ne bi bila tako priljubljena, če je ni bi vodil mojster Sergej Benčič. Z njim s epogovarja Nataša Benčič.
V Trzinu je v drugi polovici januarja potekalo že 29. državno tekmovanje Mladina in gore. Tekmovanje za osnovnošolce in srednješolce iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja, pripravljata Planinska zveza Slovenije in njena mladinska komisija. Sodelovali so tudi Primorci in domov odnesli zmago. V osnovnošolski kategoriji se je zmage veselila ekipa iz Podnanosa, na srednješolskem tekmovanju pa so vsa štiri prva mesta zasedli Idrijci. Ekipo štirih deklet iz mladinskega odseka Planinskega društva Podnanos in njihovi mentorici je obiskala Karin Zorn.
Čas velikih težav zahteva velike junake! In ker so dandanes časi res obupa vredni, sta se dve vodilni obalni pesniško-rokerski diviziji odločili, da združita moči in pokažeta ljudstvu pot v svobodo. Zmelkoow in Mef v skupnem koncertnem projektu skozi svoje pesmi (in neizbežno modrovanje) analizirajo stanje, identificirajo krivce in predlagajo ukrepe za učinkovito rešitev sveta.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije tudi letos vabi k opazovanju ptic, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Z akcijo »Ptice okoli nas« želijo spodbujati k boljšemu zavedanju narave ter spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih. Naš sogovornik je bil Tilen Basle
Mesto Gorica je v okviru habsburške monarhije v 19. stoletju doživelo razcvet na mnogih področjih. Gospodarska rast je pripeljala številne industrijalce, krepilo se je meščanstvo, živahni so bili trgovski tokovi. Gorica je dobila vzdevek »mesto parkov«, rekli so ji tudi avstrijska Nica. Postala je tudi mesto vil. Obdobje goriških vil je v svoji diplomski nalogi izpostavil David Kožuh, umetnostni zgodovinar, ki ga je k pogovoru povabila Zdenka Tomulič.
14 osebnosti je zaznamovalo 12 mesecev leta 2017 Izjemnih ljudi, ki so korak pred drugimi. Ljudi, ki si upajo, ki znajo, ki jih pri vsem, kar počnejo vodita strast in ljubezen. Prav to jih je vprašala avtorica oddaje, Nataša Benčič. Zakaj jih to, kar počnejo tako zaznamuje, veseli zakaj imajo to radi. Tu je pisana mavrica odgovorov izjemnih ljudi.
Navkljub svoji mladosti ima Nova Gorica veliko zanimivih točk, ki tako ali drugače izrisujejo podobo tega območja v zgodovini. Samostojni kulturni delavec Blaž Kosovel je ob finančni pomoči mestne občine zasnoval in posnel šest dokumentarnih filmov pod skupnim naslovom Goriški sprehodi. V njih se loteva različnih tem, zadnja je bila nekdaj uspešna in poznana tovarna oblačil Ideal, ki zavzema pomembno mesto v raziskovanju bogate industrijske dediščine na Goriškem. Za objavo pa sta pripravljena že dva nova dokumentarca. Avtorja je k pogovoru povabila INgrid Kašca Bucik.
V dopoldnevu bomo gostili koprskega glasbenika, dirigenta, komponista, multiinstrentalista, pevca, ki je kot spremljevalni vokalist postal v zadnjih letih stalnica vseh vecjih slovenskih festivalov. Kot ucitelj trobente, sicer zaposlen v Glasbeni šoli Koper, sodeluje kot mentor in solist v Brass ansamblu KIP (Koper, Izola, Piran), raznih šolskih orkestrih in na poletnih godbenih taborih Intercampus, igra v Obalnem komornem orkestru, Pihalnem orkestru Koper in v zasedbi 'En big band', ki ga vodi in v njem dirigira. Udejstvuje se tudi na področju popularne glasbe; sodeloval je z Danilom Kocjančičem, Nušo Derenda, Alenko Godec, Nino Pušlar, Nino Strnad, Patrikom Greblom, Rudijem Bučarjem, Markom Vozljem in drugimi. Je gonilna sila vse bolj popularne obalne zasedbe Gedore - Mitja Bobič.
Svetlana Makarovič se je tik pred drugo svetovno vojno se je rodila v Mariboru, mami Otiliji in očetu Primorcu Abdonu. Na svoje primorske korenine, še posebno na nonota Avguština iz Kanala, je zelo ponosna. V zadnjem času pa jo na Primorsko veže tudi njen projekt Nosil bom rdečo zvezdo. Velik koncert s sto nastopajočimi junija v Ljubljani je bil obarvan s številnimi primorskimi glasbeniki. Ponovila ga bo letos, 25-ega maja. Po njenem mnenju je bil simbol rdeče zvezde tako kot simbol krščanskega križa neštetokrat zlorabljen. Znanilci novega sveta, tako kot napove v šansonu, so trije svetli meči - bratstvo, enakost in svoboda. S Svetlano Makarovič se je pogovarjala Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov