Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Največji požar v zgodovini Slovenije je razkril pozabljen del primorske zgodovine. Na pobočju Velikega vrha nad Renčami sta se po 77. letih znova prikazala prekrižana srp in kladivo – delavski simbol nekdanje skupne države. Ko je dež s pogorišča spral saje in pepel, je zgodovina zopet oživela, pravi poveljnik civilne zaščite občine Renče-Vogrsko, Milovoj Perkon. Nad odkritjem so bili presenečeni vsi, še dodaja. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Največji požar v zgodovini Slovenije je razkril pozabljen del primorske zgodovine. Na pobočju Velikega vrha nad Renčami sta se po 77. letih znova prikazala prekrižana srp in kladivo – delavski simbol nekdanje skupne države. Ko je dež s pogorišča spral saje in pepel, je zgodovina zopet oživela, pravi poveljnik civilne zaščite občine Renče-Vogrsko, Milovoj Perkon. Nad odkritjem so bili presenečeni vsi, še dodaja. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Tako drastična napoved se po mnenju ribiča Fabia Steffeta ne bo uresničila, a dejstvo je, da ribištvo pri nas izumira in da že čez nekaj desetletij to ne bo več pomembna gospodarska panoga, ampak le še športna dejavnost.
Predstavili smo zgodovinarja Piera Purinija Puriča iz Trsta. Slovenščine se je naučil iz potrebe po poznavanju zgodovine. Njegova velika ljubezen pa je glasba, in glasbenik, pravi, je bil prej kot zgodovinar. Danes ga poznamo tudi kot saksofonista glasbene zasedbe Etnoploč. Prispevek je pripravila Smilja Baranja.
V teh vročih poletnih dneh si vsakdo želi vsaj malo svežega zraka in počitka. Banjška planota to zagotovo ponuja. Polja, njive, gozdovi - planota, ki jo na severu zaključuje reka Idrijca, na zahodu pa Soča, je zapisana kmetijstvu, predvsem živinoreji. Kot bi dejal France Bevk: vasi so potrosene, kot bi jih berač izgubil iz svoje malhe. Ob lepoti, ki jo Banjšice ponujajo, pa ne manjka življenja. 30-letni Dejan Strgar ima v teh krajih svoje korenine in odločil se je, da tam tudi ostane. Njegova ljubezen so konji, ki pa so postali tudi njegovo delo. Obiskala ga je Ingrid Kašca Bucik.
Ekstremni kolesar Andrej Zaman se ponovno odpravlja na maratonsko preizkušnjo, tokrat na Japonsko, ki jo bo prekolesaril po dolžini. Brez spremstva, brez sodnikov, brez kakršnekoli pomoči, prepuščen sebi in svoji iznajdljivosti. Tudi brez ure, v boju s samim seboj, na tekmi, ki ni klasična , kjer ni zmagovalcev, ali bolje rečeno so zmagovalci vsi, ki v trinajstih dneh pridejo na cilj. Andreja smo predstavili že ob njegovih prejšnjih podvigih, recimo ob lanskem prečenju Amerike, tokrat pa o novem izzivu in o navdušenju nad kolesarstvom izvemo v pogovoru s Sandijem Škvarčem..
Tine Valič, slaščičar iz Perlona kavarne Dolce Vita v NG je aprila letos postal državni prvak na prvem državnem prvenstvu v pripravi sladoleda pri nas….njegova kreativnost, nastal je izjemen sladoled z okusom prekmurske gibanice, je najverjetneje najbolj nagrajena takrat, ko si spet nekdo zaželi kepico te dobrote. Ko je zelo vroče, znajo prodati tudi do 40 kg tega sladoleda na dan….V Bologni se je konec julija potegoval za mesto evropskega prvaka skupaj z 20 državnimi finalisti iz 8 Eu držav: Belgije, Nizozemske, Češke, Poljske, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Grčije…), med njimi tudi Tine Valič… in slovenski podprvak Ardit Ejupi s Šentilja. Zmagal je sicer Nizozemec z medenim jogurtom z malinami, a Tine Valič je Slovenijo zastopal izvrstno, kot pravi ambasador. Z njim se je ob povratku iz Bologne pogovorjala Nataša Benčič.
Ob 25-letnici umetniškega ustvarjanja je Anika Horvat v domačem Piranu, na Tartinijevem trgu, pripravila velik koncert z gosti ob spremljavi Big band orkestra iz Nove Gorice. Pred tem se je ustavila v Studiu Radia Koper, kjer jo je gostila Nataša Benčič.
Pred dnevi se je v Piranu mudil Bruce Carlson, svetovno znani goslar iz Cremone in skrbnik Paganinijeve violine v Genovi. Tokrat se je pobliže spoznal s Tartinijevo violino, za katero skrbi Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, tudi sicer zadolžen za hrambo Tartinijeve dediščine. Slavni gost je opravil nekaj restavratorskih posegov. Več v prispevku Neve Zajc.
Pri svojih letih se s kolesom v Koper najbrž ne bo podal. Morda pa bo na pogovor prišel pokrit s svojim cenjenim klobukom in psičko Meri. Kakorkoli že, gostili bomo Pera Lovšina in z njim raziskovali Območje medveda, kakor je naslovil svoj zadnji album, s katerim je obeležil 40 let delovanja na glasbenem odru.
Lamai je umetniško ime pevke Lare Poreber. Želja po ustvarjanju je v njej živela od otroštva, vrsto let se je posvečala pisanju svoje glasbe, letos pa je posnela prvenec Tam. O svojem delu je pripovedovala Iztoku Novaku Easyju.
Zadnja leta se vse več prireditev v vročih poletnih mesecih odvija tudi v kraških občinah: Divači, Sežani in Komnu. Konec tedna, ki je pred nami, in konec šolskega leta se zdita pravšnja za začetek. Največ prireditev bo zgoščenih v juliju, v avgustu pa bosta tradicionalni praznik terana in pršuta in za konec praznik občine Sežana. Več informacij je zbrala Irena Cunja.
24. Primorski poletni festival je ob morju tudi letos občinstvu prinesel bogato bero Dobrega, Lepega. Pod milim nebom in v gledališkem hramu. Lara Jankovič svoj izbor revolcionarnih pesmi o nesmislu vojn in sovraštva o miru in svobodi, o sožitju in ljubezni predstavila občinstvu v soboto, 24. junija. O tem zakaj prav te pesmi, kako diši svoboda, o njeni ljubezni do glasbe in odra pa se je pred koncertom z igralko in pevko pogovarjala Nataša Benčič
V Brdih je na ogled stalna razstava z naslovom Sprehod skozi stoletja vinogradništva in vinarstva v Brdih. Obiskovalci si v Kleti Brda lahko ogledajo razstavo slik, fotografij in predmetov ter se sprehodijo po dvatisočletni zgodovini briškega vinogradništva in vinarstva. Oboje je v tem delu Primorske prisotno že iz antičnih časov, neprekinjena tradicija se je nadaljevala v srednjem in novem veku ter se obdržala vse do današnjih dni. Razstavo si je ogledala Nataša Uršič.
Danes gostimo Mirana Ipavca, znanega slovenskega avtoštoparja, ki je na svojstven način prepotoval kar 395.300 km. V letu 2015 je v 10 dneh preštopal 31 evropskih držav. Svoje veselje pa rad deli tudi z drugimi. Zato je uredil mobilni avtoštoparski muzej, ki ga po Kanalu ob Soči (2014), Ljubljani (2015) in Bledu (2016) to sezono seli na Obalo. V Piranu bo v juniju in juliju, v Kopru pa avgusta in septembra. Avtor vabi na posebno popotniško razstavo, obogateno z zemljepisnimi igrami, z zanimivimi popotniškimi zgodbami iz knjige o avtoštopu. Navzoči pa bodo lahko preverili tudi svoje poznavanje evropskih zastav, prestolnic, vrst piva, državnih meja, zraven pa še malo popasli oči na zanimivih zbirkah. Miran Ipavec pravi, da avtoštop ni izumrl in, kot kaže, bo v kratkem dobil konkurenco. O tem več v današnjem pogovoru.
Pri špini v izolski Ljubljanski ulici se že dogajajo prireditve vseh vrst. Takšne, ki gredo na volonterski pogon in na prijateljske vzgibe, odvisne pa so od razumevanja obiskovalcev. Teh je iz leta v leto vse več. Kje je to »Pri Špini«, kaj je bilo osnovno vodilo pri sestavljanju programa in kako jim navkljub brez denarnih sredstev uspe sestaviti bogat program, je Easyju pojasnil Drago Mislej Mef.
Skladba »Zabluzu« v izvedbi Matevža Šaleharja spominja na lahkotni galop, ki te iz pomladi pelje v sončno poletje. Ob njenem ritmu boste težko mirovali, melodija pa vas bo zaznamovala že po prvem srečanju. V lahkotnem galopu se odvija tudi zgodba. Besedilo je kakopak ljubezensko, a tokrat smo na začetku: Ona živi v »njegovem« bloku, on pa jo srečuje in je ne more pozabiti. Zgodba je z vsakim srečanjem lepša, bolj napeta in bolj prijetno-nevzdržna. Vsi vemo, kako se bo razpletla, in vsi smo jo, vsaj od daleč, že doživeli. V novem singlu se Hamo, kot pevcu rečemo na kratko, poigra z nasprotji, ki se privlačijo. Hkrati hrepeni po nedosegljivem, pa četudi je »objekt poželenja« čisto blizu. Nekaj več o skladbi in o promociji novega albuma pa Hamo v živo.
Naš gost je » S 5 1 AO« To je Silvo Škrbina iz Radio kluba Izola z nazivom S 59 DTN. Na obali delujejo trije radioamaterski klubi, v Sloveniji, pa so začeli z organiziranim delovanjem pred 70 leti. Zveza radioamaterjev, v kateri delujejo klubi in društva pa povezuje kar 79 radioklubov z okrog 1100 člani. Radioamaterji imajo pomembno poslanstvo, saj se, če tako narekujejo potrebe - naj bo to vojna ali druge izredne razmere –politične, vremenske, potresi…pozeba, lahko vključujejo v prenos informacij ob aktiviranju tako imenovanega ARONA- AMATERSKEGA RADIJSKEGA OMREŽJA ZA Nevarnost ob naravnih in drugih nesrečah, oziroma izrednih razmerah. Kako to deluje, kako izgleda njihovo strokovno in humanitarno delo, kako je 10 junija izgledala njihova »javna vaja«, pa je Silvo Škrbina povedal Nataši Benčič.
Območno združenje Rdečega križa Koper je minuli petek slavnostno podelilo priznanja in zahvale krvodajalcem jubilantom. Rekorder ostaja Otilijo Furlanič iz Dekanov, ki je kri daroval že 157-krat. Med ženskami pa je s 93-krat darovano krvjo rekorderka Koprčanka Jelka Lahajnar. Prostovoljstvo in krvodajalstvo gresta z roko v roki. Zato še toliko bolj spodbudni podatki, da je bilo na Primorskem sprejetih krvodajalcev v zadnjem letu več kot leto prej. Močan dejavnik je tu prenašanje tega poslanstva iz roda v rod in spodbujanje mladih k solidarnosti, so, med drugim, sogovorniki povedali Mateji Brežan, ki je pripravila naslednjo reportažo.
73 let po izkrcanju zahodnih zaveznikov v Normandiji je k nam v studio prispel Nikola Sekulovič iz novomeške skupine Dan D. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak - Easy.
Pred koncertom smo gostili predsednico zbora Tamaro Južnič Mikolič.
Če bi se lahko vpisali v malo šolo življenja, česa bi se radi naučili? Ali morda bolje, kaj bi lahko naučili druge? Tomaž Mikeln iz Zavoda Naše poti ne pristaja na to, da vsak gleda le na svoje potrebe. Pravi, da je ena najbolj pomembnih poti predvsem pot do drugega. Kot učitelj se vsak dan srečuje z otroki in, kot pravi, eni imajo, drugi nimajo, eni bi rade volje pojedli, kar drugim na krožniku ostane, eni dajo, drugi ne, eni se trudijo sami, za druge se trudijo drugi. Tudi zato Zavod Naše poti organizira različne programe kakovostnega preživljanja prostega časa otrok, mladih, odraslih in družin. Osnova je ljubezen do narave, športa, gora; zavod, ki umetnost dojema kot podlago za iskanje lepšega, boljšega, bolj povezanega, izpopolnjenega. Poleti se bodo na taboru v Valkaneli znova srečali otroci v Mali šoli življenja. Tudi tisti, ki bodo na tabor prišli s pomočjo donacij. In morda se bo tudi letos zgodilo tako, kot se je že: otrok, ki pred leti brez pomoči drugih na tabor ne bi mogel priti, je letos sam postal donator. S Tomažem Mikelnom, učiteljem na Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož, se je pogovarjala Mateja Brežan.
Neveljaven email naslov