Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
11.2. je mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh državah članicah Evropske unije. Leta 1991 je ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili. Slovenija je številko 112 uvedla za Švedsko, kot druga država v Evropi že leta 1997. Kako deluje, veste, če ste jo kdaj odtipkali ali zavrteli in če se tistih trenutkov spomnite. Kaj vse se skriva za številko 112, pa nam bo poskušala prikazati naša terenska ekipa, v kateri je poleg Davorina Lovrečiča in Maksima Vergana tudi Tjaša Škamperle.
1603 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
11.2. je mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh državah članicah Evropske unije. Leta 1991 je ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili. Slovenija je številko 112 uvedla za Švedsko, kot druga država v Evropi že leta 1997. Kako deluje, veste, če ste jo kdaj odtipkali ali zavrteli in če se tistih trenutkov spomnite. Kaj vse se skriva za številko 112, pa nam bo poskušala prikazati naša terenska ekipa, v kateri je poleg Davorina Lovrečiča in Maksima Vergana tudi Tjaša Škamperle.
Pred dvema letoma - na današnji dan, je takratni minister za zdravje Aleš Šabeder izdal uredbo in prepoved zbiranje ljudi na javnih prireditvah. Sledili sta dve koronski leti z veliko omejitvami tako za obiskovalce kot za organizatorje koncertov, prireditev, gledaliških predstav. Zdaj je drugače. Ali smo zmagali? Tako se bomo vprašali v današnji zadnji rubriki v nizu, ki smo ga pripravili v minulih osmih dneh. Danes torej o koncertih in gledališču.
Skrb za okolje in zdravje se še najlaže začne kar na lastnem dvorišču ali vrtu. S tem namenom projektni svet 'Koper - zdravo mesto' pripravlja brezplačne delavnice na temo uživanja zdrave lokalne hrane. Prva delavnica, ki se je je v Mediteranskem vrtu Purissima v Spodnjih Škofijah udeležila Anita Urbančič, je udeležencem ponudila izhodišča za vzgojo sadik doma. Na njej je izvedela tudi, kako zelo pomembna sta pri vrtnarjenju tako zrak kot tudi luna.
Robertom Sabolom je reševalec UKC Ljubljana, ki se že dlje časa zavzema za vzpostavitev sistema helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Sabol se je v preteklosti zavzemal za vzpostavitev prvih sistemov reševalcev-motoristov.Jedro problema je, da imamo za potrebe reševanja v gorah, za sekundarni prevoze, prevoze inkubatorjev in helikoptersko nujno medicinsko pomoč -- veliko večino časa na voljo samo 2 helikopterja za celo državo. In še ta 2 helikopterja sta stara in ne ustrezata veljavnim standardom. V času sočasnih intervencij helikopter leti tja, kamor ga pokličejo prej. Pogosto torej helikopterja ni na voljo. Statistično gledano na leto precej ljudi zaradi tega umre oz. potrebujejo daljšo (intenzivno) bolnišnično obravnavo, kar je ne le mučno za pacienta, ampak pomeni tudi velik strošek. Z Robertom Sabolom se pogovarja Sandi Škvarč
V zadnjih dveh letih so bile razmere v šolstvu primerljive z razburkanim morjem, pravi ravnateljica Osnovne šole Lucija Tanja Vincelj. Največji izziv je bilo vlivati strpnost in potrpežljivost otrokom, staršem in sodelavcem šole. Tako kot na številnih šolah opažajo več primerov vedenjskih težav pa tudi stisk, zlasti med mladostniki. Obenem pa se je povečal tudi razkorak v znanju, zato šolski prostor čaka še veliko izzivov. A potegnili so tudi dobre stvari, naučili so se nekaterih novih veščin, nadaljevali so z dejavnostjo pomoč sošolec sošolcu, mladi prostovoljci pa so se povezali z domom za starejše občane.
Dramatične spremembe smučarske tehnike in opreme ter hkratno zmanjšanje motoričnih in funkcionalnih sposobnosti smučarjev prinaša potrebo po prilagoditvi in posodobitvi postopkov, orodij in metod poučevanja alpskega smučanja.Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper je v letu 2021 uspešno pridobil koordinacijo projekta ERASMUS + Sport – Collaborative Partnership »SKIEASY - EASY (izobraževalen, dostopen, preprost, mladosten) pristop k usvajanju veščin pri učenju smučanja«. Več o tem nam je povedal direktor ZRS, dr. Rado Pišot.
26-letni Žan Serčič je eno najbolj obetavnih imen domače sodobne pop glasbe in je pravi multipraktik – pevec, izvrsten glasbenik, odličen kitarist, avtor in tudi producent. Poslušalci Radia Koper so za tokratno Pesem in pol izglasovali njegovo aktualno skladbo Zadnja noč. Foto: Erazem Gliha
'Veter z juga' glasbenice Tinkare Kovač danes, 22. februarja 2022, praznuje 25 let. "Na krilih vetra z juga je pred 25 leti prišla in je še vedno tu – legenda Tinkara Kovač," je njen obisk napovedal Easy.
Tokratna Pesem in pol je skladba 'Ko gledam' dvojca 2B. Predstavil jo je Gašper Mihelič. Foto: Matevž Kocjan
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika letos praznujemo Plečnikovo leto. Največji slovenski arhitekt je svoj podpis pustil tudi na Tolminskem, kjer je pred 70 leti pripravil načrte za obnovo med drugo svetovno vojno požgane in porušene cerkve v vasi Ponikve na Šentviški planoti. Lani so se lotili popotresne obnove tega zadnjega večjega Plečnikovega dela, ki je tudi zanimiva turistična točka. Dela si je ogledala Mariša Bizjak.
Si lahko predstavljate, kakšen bi bil Koper brez pristanišča? Za to je potrebno pogledati na razglednice ali fotografije iz 50tih let prejšnjega stoletja. Eno osrednji vlog, da so 7.decembra leta 1958 otvorili prvi vez, je imel Danilo Petrinja. Rodil se je 20. februarja leta1922. Ob 100-letnici rojstva očeta koprskega pristanišča se ga spominjamo s sogovorniki in arhivskimi posnetki. Tjaša Škamperle
Simon Vadnjal predstavlja pesem Minus plus, ki so ji poslušalci namenili največ glasov v rubriki Pesem in pol. Z njim se je pogovorila Vesna Potočar Godnič.
Dominik Kozarič je v devetdesetih z romantičnimi baladami grel številna srca nežnejšega spola. Morda se spomnite uspešnic Reka luči in Ljubi jo nežno. Nato se je odločil za veliko spremembo v svojem življenju. 'Spakiral je kufre' in odšel v tople kraje, na španski otok Tenerife, kjer se temperature čez dan redko spustijo pod dvajset stopinj. Še naprej se ukvarja z glasbo, le da zdaj za turiste prepeva svetovne uspešnice. In uživa v okolju, ki na leto v povprečju ponudi kar 3 tisoč ur sonca.
Mirella Baruca je odraščala ob zvokih istrskega narečja none Vance in ob zvokih pisalnega stroja pokojnega očeta, novinarja Gilda Baruce. Ljubezen do pisane in govorjene besede je združila v spletnih in časopisnih zapisih – Štorje sz škrinje, najprej na družabnem omrežju face book, nato v časopisu Primorske novice. Na klepet jo je povabila Nataša Benčič.
2. februarja 2022 smo prvič obeležili Svetovni dan mokrišč kot mednarodni dan Združenih narodov, saj ga je generalna skupščina 30. avgusta 2021 sprejela z resolucijo, ki jo je podprlo 75 držav članic. Naša gostja je naravovarstvena nadzornica Petra Škrinjar iz Krajinskega parka Strunjan, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič.
V Kopru so podelili evro-sredozemsko literarno nagrado PONT, ki jo ob podpori MOK podeljujeta Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper in založba Beletrina. Tokrat je nagrado za svoj pesniški in esejistični opus prejel Jan Wagner iz Nemčije. Prvič so podelili tudi listine pont, ki so šle v roke Nini Medved, Barbari Pregelj in Patriziu Rigobonu. S prejemniki listin, ki so v novembru oz. decembru bivali na umetniški rezidenci v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu, so organizatorji pripravili cikel kulturno-umetniških dogodkov.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete. Tudi o tem se je Anita Urbančič pogovorila s Katjo Čič, strokovno sodelavko Združenja za kronične nenalezljive bolezni.
Vsi, ki smo uporabniki spleta, smo soustvarjalci vsega, kar se tam dogaja. In tako je nastal internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana. Če vas okolje, v katerem živite, dovolj inspirira, je to odličen poligon za nastanek memov. Točno to je začutil tudi mladenič, ki na facebooku ustvarja pod imenom »Idrija memes«. Z memi nastavlja ogledalo Idrijsko-Cerkljanski regiji, njegove najljubše teme so: župan, Cerkljani in žlikrofi. Ker je Boštjan Simčič uporabnik interneta in to pomeni, da tudi sam širi meme, se je z veseljem posvetil FB skupini »Idrija memes«.
Potem ko je dobro zaživela daljinska pohodniška pot Julijana Trail in so jeseni predstavili še kolesarsko različico Julijana Bike, so v skupnosti Julijske Alpe pripravili še nov zimski produkt: Juliana Skitour. Gre za štiri turno-smučarske etape po Julijskih Alpah s skupno dolžino 52 kilometrov vse od Kranjske Gore do Tolmina. Paket vključuje polpenzion v dolini in spremstvo vodnika, vsaka od štirih etap pa ima dve težavnostni različici. Več o turnosmučarski pustolovščini pa v prispevku Mariše Bizjak.
Pesem in pol tega tedna sta predstavili kar obe, Samatha Maya in Stella. Z njima je poklepetal Jaka Zalar.
Ali je v današnjih šolah dovolj prostora za ustvarjalnost učencev in dijakov ter ali ima učitelj podporo, da mu omogoči tak način dela? To je bilo vprašanje, ki so ga na koprskih osnovnih in srednjih šolah postavili ustvarjalci dokumentarnega filma, ki je nastal pod okriljem Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Zavoda za izobraževanje UMMI iz Kopra. Odzvale so se vse srednje šole, dijaški dom in večina osnovnih šol, ki so za kamero pripravili pester izbor ustvarjalnih aktivnosti: od čebelarskega krožka, likovne terapije, 3D printanja, ustvarjalnih ur italijanščine, klekljanja in še veliko drugega. S koordinatorjem projekta Lovrencom Habejem se je pogovarjala Tjaša Lotrič.
Neveljaven email naslov