Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo. Prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem sta tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje. Zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled.
Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to, in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal, kako se trend spreminja, kdo kupuje in zakaj, pa tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo. Prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem sta tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje. Zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled.
Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to, in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal, kako se trend spreminja, kdo kupuje in zakaj, pa tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
Matej Sedmak je fant, ki je svojo mladost preživel v Postojni. Študiral je mednarodne odnose na Univerzi v Ljubljani, po končanem študiju pa je brez denarja preštopal svet. O tem je napisal knjigo. Med popotovanjem po svetu je na Japonskem spoznal dekle, ki mu je spremenilo življenje. Preselil se je v Tokio, se tam poročil in prevzel ženin priimek. Odločil se je, da si spremeni tudi ime. Postal je Ken Matsunaga ter se popolnoma zlil z vzhodno kulturo. Kako je potekal ta preobrat je zaupal Blažu Maljevcu.
Ljubezen do glasbe, kitar, lesa in umetniškega ustvarjanja je Jani Skočir z Livka na Kobariškem združil v eno - izdelovanje lesenih električnih kitar. V njegovi leseni vrtni uti, priročni delavnici ga je obiskala Mariša Bizjak.
Ime najbolj prepoznavni pici s paradižniki, mocarelo in baziliko je dala kraljica Margherita, ki si je med obiskom Neaplja zaželela okusiti jed, ki jo je srečevala na vsakem koraku. Danes je napolitanska pica ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih jedi italijanske kuhinje. Vse njene čare je spoznal tudi mladi picopek Jernej Berlot. Presenečeni boste, da to sploh ni njegov poklic. Po izobrazbi je inženir rudarstva ampak je študentska služba prerasla v poklicno pot. Z Jernejem Berlotom se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Kmetovanje je delo, ki ne pozna urnika. Je način življenja, pravi 22-letni Žan Bric s Frlanove kmetije, ki zaključuje študij agronomije, že od malega pa je vpet v delo na kmetiji. Prevzel jo bo od očeta, nadaljeval dolgoletno tradicijo in jo oplemenitil s pridobljenim znanjem. Žana Brica je obiskala Ingrid Kašca Bucik.
Brin raste po vsem svetu, od Arktike do Afrike in seveda v Sloveniji, kjer iz njegovih jagod kuhamo brinjevec. Brinove jagode pa so pomembna začimba pri izdelovanju gina, ki ga mi poznamo bolj kot angleško pijačo. Pijačo so sicer prvi začeli proizvajati Nizozemci v 17. stoletju. Kmalu je postala zelo popularna v Angliji, ki jo je izvažala v kolonizirane države po svetu. Priprave gina pa se je pred dobrim letom lotil Erik Sarkič iz Rodika. Z ginom je tako nadgradil tradicijo žganjekuhe v družini. Za liter gina je potrebnih 20 gramov brinovih jagod, za brinjevec pa kar 8 kilogramov. Vesna Potočar Godnič.
Po kreativni poti do znanja, je projekt, ki rojeva lepe rezultate. Študija raziskovalcev s Fakultete za vede o zdravju in Fakultete za matematiko in naravoslovje Univerze na Primorskem je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of funcional foods. Zgodila pa se ne bi, če se fakulteti ne bi povezali s podjetjem Gorki Chili iz Istre in s 30 zdravimi prostovoljci. Vsi skupaj pa so dokazali,da chili koristi zdravju in znižuje raven holesterola in sladkorja v krvi. Naša gosta sta dr. Ana Petelin s Fakultete za vede o zdravju iz Izole in Igor Tavčar iz podjetja Gorki Chili iz Istre, ki je proizvajalec in pridelovalec chilija. Povezali sta se teorija in praksa, to pa lahko rojeva dobre rezultate. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Novomeška indie rock skupina MRFY je trenutno ena najbolj vročih mladih zasedb pri nas. Gre za skupino štirih prijateljev iz Novega mesta, rokerjev po duši, zunanjem videzu in prepričanju. Fantje se ustvarjalno gibljejo znotraj okvirjev spevnega indie rocka. In kdo so člani zasedbe: Gregor Strasbergar (vokal, kitara), Tomaž Zupančič (kitara), Lenart Merlin (bas) in Rok Klobučar (bobni). Danes so bili dopoldanski gostje Radia Koper.
V frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico so letošnje leto posvetili patru Stanislavu Škrabcu, jezikoslovcu iz 19. stoletja. Oktobra bo minilo 100 let od njegove smrti. Pater Škrabec je na Kostanjevici živel in deloval kar 42 let. Velja za največjega slovenskega jezikoslovca druge polovice 19 stoletja. Svoje literarne prispevke in znanstvene raziskave je objavljal v reviji Cvetje z vertov sv. Frančiška, ki jo je zasnoval leta 1880 in urejal skoraj vse do smrti. Bil je več kot suhoparen raziskovalec, bil je odprt za ljudi v svoji duhovni in kulturni dimenziji. Z Mirjam Brecelj, vodjo knjižnice na Kostanjevici, se je o programu Škrabčevega leta pogovarjala Zdenka Tomulić.
Maja Gal Štromar je Koprčanka na že dolgo začasnem delu v Ljubljani . Ko iščemo prave izraze za njeno predstavitev se vselej pojavi beseda »vsestranska ustvarjalka«, saj jo poznamo kot pesnico, igralko, scenaristko, režiserko, dramaturginjo, gledališko pedagoginjo…in jo beremo kot pisateljico zdaj že trinajstih knjig. Zadnjo, "Ženska drugje", je predstavila v domačem Kopru prav na dan tega pogovora. Z Majo Gal Štromar se pogovarja Nataša Benčič.
Goriški podjetji Mag-Lev Audio in Erzetich s svojimi akustičnimi izdelki osvajata kupce po vsem svetu. Lebdeči gramofon, s katerim je podjetje Mag-lev Audio uspešno sodelovalo na Kickstarterju, je zdaj pripravljen za serijsko proizvodnjo. Ob ročno izdelanih ojačevalnikih za slušalke, pa je podjetje Erzetich svojo linijo zdaj dopolnilo še z dvema modeloma audiofilskih slušalk. Podrobnosti v prispevku, ki ga je pripravila Karin Zorn.
8. aprila 2018, na predvečer rojstnega dne Alberta Pucerja, so v Podpadni, v zaledju Kopra, posthumno predstavili njegovo pesniško zbirko Ob oljki. Prispevek Tanje Jakomin Kocjančič.
Skupnost Italijanov iz Kopra je organizirala izredno zanimiv večer na temo: Boškarin - beli velikan, med spominom in sedanjostjo. Istrsko govedo ali boškarin je avtohtona pasma goveda. Na večeru je svoje prispevke na to temo, dobre prakse in video pričevanja prispevalo kar nekaj predstavnikov iz vseh delov Istre. Po razpravi so pripravili tudi fotografsko razstavo, ki jo je spremljala zvočna instalacija in glasbeni nastop Daria Marušiča. Na večeru, posvečenemu boškarinu, na sedežu skupnosti Italijanov v koprski palači Gravisi je bil Lado Bandelj.
Ob svetovnem dnevu Downovega sindroma je Lions club Izola-Isola v Avditorij Portorož povabil izjemne goste, profesionalne igralce Slovenskega mladinskega gledališča in osebe z motnjami v duševnem razvoju CUDV Dolfke Boštjančič iz Drage, povezanih kot eno v predstavi Slovenska popevka. Valerija Bužan, direktorica CUDV Dolfke Boštjančič in Igor Bordon iz Lions cluba Izola - Isola predstavljata dogodek in pomen povezovanja vseh ljudi, le le ob svetovnih dneh. V studio ju je povabil Iztok Novak Easy.
Štirje glasbeniki in ena ideja - dati slovenskemu alternativnemu rocku povsem novo in svežo dimenzijo. Koprska četverica "NoAir" na krilih albuma Superhuman načrtuje klubsko turnejo. Iztok Novak - Easy se je pogovarjal s članom zasedbe Maksom Bembičem.
"Beatbox" je umetnost kreacije zvokov v različnih ritmih z uporabo ust, ustnic, jezika, grla in glasu. Beatboxa se lahko nauči vsak, ki ima usta in jezik, pa čeprav ima vsak drugačno strukturo ust. No, nekateri prav zaradi tega znajo izvajati boljše zvoke. Robert Babič ima odličen performans, saj svojim nastopom rad doda še kakšno zanimivo zgodbico. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Pet evropskih manjšinskih gledališč, med njimi Slovensko stalno gledališče iz Trsta in reška Italijanska drama, se je povezalo v skupni postavitvi Pirandellovih Velikanov z gore. Predstava, v kateri govorijo pet jezikov, igralci so namreč različnih narodnosti, je nastajala na Reki, po tamkajšnji premieri so jo konec minulega tedna videli v Trstu, zdaj pa jo čaka dolgo potovanje po drugih gledališčih vse do Romunije. Projekt je podprla Evropska unija iz programa ustvarjalna Evropa. Več v reportaži, ki jo je pripravila Neva Zajc.
Tina Mrak in Veronika Macarol sta v Portorožu splovili novo jadrnico, ki sta jo poimenovali Viktorija. Krstna botra jadrnice je postala njuna fizioterapevtka Mirjam Ivančič. Slovesnost je spremljal Primož Čepar. Najprej mu je zadovoljstvo nad novo pridobitvijo opisala Veronika Macarol.
Duo Bordo je svojo glasbeno kilometrino najprej začel nabirati v znani kranjski poprockovski zasedbi The Tide. Ker je The Tide trenutno v fazi mirovanja, sta se Tomaž in Janez vseeno odločila stopiti naprej ter začela ustvarjati nekaj novega - tako je nastal Bordo. Več v pogovoru Iztoka Novaka - Easyja s Tomažem Štularjem.
Številne izkušnje migrantov, beguncev, turistov, študentov iz tujine, kot tudi zaposlenih v slovenskih zdravstvenih ustanovah, pričajo o težavah pri sporazumevanju z osebami, ki govorijo zdravstvenim delavcem nepoznane jezike. Med zdravstvenimi delavci in osebami, ki ne razumejo slovensko, tako nastajajo mnogi jezikovni in kulturni nesporazumi. Skupina strokovnjakov z različnih področij je zato v okviru dveletnega projekta oblikovala 8-jezični priročnik, ki je namenjen sporazumevanju pri manj zapletenih zdravstvenih težavah. V tujini so pojem kulturnih kompetenc v zdravstvu vnesli že pred leti, v Sloveniji pa je ta tema, če izvzamemo vsakodnevne izkušnje zaposlenih v zdravstvu, še precejšnja neznanka. Mateja Brežan se je o tem pogovarjala z eno od nosilk projekta, izredno profesorico na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorico Uršulo Čebron Lipovec.
dr. Jasna Podreka, sociologinja iz Kopra je asistentka in raziskovalka na Oddelku za sociologijo FF V LJ. »Bila je tisto, kar je molčalo« - Intimno partnerski umori v Sloveniji, je naslov njene knjige, ki je študija 24 primerov, ko je moški ubil žensko. V Sloveniji, v 21. stoletju….Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov