Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo. Prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem sta tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje. Zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled.
Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to, in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal, kako se trend spreminja, kdo kupuje in zakaj, pa tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo. Prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem sta tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje. Zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled.
Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to, in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal, kako se trend spreminja, kdo kupuje in zakaj, pa tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
El Kachon je vesela, pozitvno naravnana združba sedmih glasbenikov, ki so pretežno doma na dolenjskem koncu lepe naše. Če smo natančnejši: 5 Dolenjcev, Primorec in Sremac (op.p. Zemun, Srem, Srbija). Povabilu sta se odzvala Žiga in Sondža, bobnar in basist skupine, ki sta usklajeno, tako kot se za ritem sekcijo spodobi, odgovarjala na vprašanja, ki jih je hudomušno postavljal Easy. Le ob vprašanju »Beatles ali Stones« je bilo začutiti nelagodje, a je mlajši (Žiga) še pravočasno rekel: »Ok, Beatles.« Fanta sta v 30tih minutah povedala mariskaj o delovanju tega glasbenega kolektiva, predvsem pa je izpostavil kako ponosni so, da so po dveh albumih, ki jo jih posneli v angleškem jeziku, postali z aktualnim albumom »Svet dovoljenih laži« slovensko pojoči band.
Letos Planinsko društvo Tolmin obeležuje 120. obletnico začetka planinstva v Posočju. Leta 1896 so namreč narodni zanesenjaki in ljubitelji gora ustanovili Soško podružnico Slovenskega planinskega društva. Za kamniško, savinjsko in radovljiško je bila to četrta podružnica društva, predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije. Tolminsko planinsko društvo je po številu članov med največjimi v Sloveniji in prejema številne nagrade na različnih področjih. Pomembno vlogo ima tudi njegova gorska reševalna enota, ki je najbolj obremenjena v Sloveniji. Več o tem v prispevku Mariše Bizjak.
»1 Misel, 42 čustev« je naslov predavanja dr. Aleksandra Zadela, ki je v petek, 2 decembra ob 19.ih napolnilo Gledališče Koper. Predavanje je bilo jubilejno in z dobrodelno noto. Inštitut C.A.R., Corpus, Anima, Racio, ki ga vodi dr. Zadel, namreč obeležuje 10. obletnico delovanja. Nastali so z željo po celoviti ponudbi storitev, s pomočjo katerih ljudje lažje živimo zadovoljno življenje. Pri njih delajo, kar govorijo in ker z veseljem pomagajo posameznikom, si želijo narediti nekaj dobrega tudi za skupine, ki so pogosto odrinjene na rob družbe, zato so vstopnino za predavanje v celoti donirali starostnikom v socialni stiski. Pred predavanjem se je z dr. Zadelom pogovarjala Nataša Benčič.
Pretekli petek so v Domu na Vidmu proslavili 90. obletnico obstoja Nogometnega Kluba Ilirska Bistrica in predstavili priložnostno publikacijo. Posebnost kluba je tudi to, da so v kriznih trenutkih prevzeli krmilo v roke starši najmlajših članov. Položaj predsednice je prevzela Milena Urh, ki smo jo gostili v našem studiu.
Nina Luša, osebnost Primorske meseca novembra, je folklori predana že več kot 30 let.
Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček je neprofitna, nevladna nacionalna invalidska organizacija, ki deluje po načelih socialnega podjetništva. Ustanovljena je bila leta 1983. V društva se združuje več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev ter strokovnih sodelavcev. Društvo Sonček ima svoj center tudi v Kopru in enoto v Elerjih. In prav iz centra v Elerjih so nas povabili na dobrodelni koncerte. Konji, s katerimi delajo že vrsto let in so tesni partnerji pri izvajanju terapij, so se namreč postarali in kmalu bodo odšli v zaslužen pokoj. S prispevkom na dobrodelnem koncertu bomo lahko pomagali kupiti nove in s tem omogočili, da Sonček še naprej izvaja svoje poslanstvo. O delu Sončka in o koncertu pa več v naslednjih minutah Mateja Brežan.
Smo pevci navdušeni, za lepo pesem vneti… je misel, zapisana na naslovnici knjige Pesmi in pevska tradicija v občini Hrpelje Kozina, ki jo je v spomin in darilo prihajajočim rodovom, izdal Moški pevski zbor Slavnik, ki obeležuje prvih 25 let delovanja Njihova zborovodkinja Andreja Tomažič Hrvatin in predsednik zbora sta naša gosta. Z NJIMA S EPOGOVARJA nATAŠA BENČIČ
Predstavili smo mariborsko glasbeno skupino Okttober. Zanjo je značilen barvit melodični rock, poln razpoznavnega kitarskega zvoka, ki je naletel na dober odziv javnosti. Gre za skladbe, ki so osebno izpovedne, življenjske, pa tudi družbeno kritične. V studio sta prišla Milan Fras in Niki Stojanovič.
Tanja Zorn Grželj, ki je prejela prestižno priznanje Elle Style award za modno oblikovalko leta. V obrazložitvi nominacije - poleg nje sta bili nominirani še Alenka Globočnik Fabjan in Nina Šušnjara, so pri reviji Elle, modni bibliji lahko rečemo…., zapisali, da nagrajenka "s svojo nadarjenostjo od leta 1995 gradi edinstveno modno zgodbo in ustvarja prepoznavne trende", zapisali so še, da "Njena znamka Tanja Zorn nosi izrazit oblikovalski DNK, v katerem posebno pozornost posveča tako materialom kot krojem, detajli pa so tisti, ki zaokrožujejo njen ustvarjalni proces,". Ob nagradi ji je na klepet povabila Nataša Benčič.
V 82 letu starosti je umrl kanadski glasbenik Leonard Cohen. Kar iz njegove založbe so danes ponoči posredovali vest, da je umrl v ponedeljek, v Los Angelesu. Leonard Cohen se je rodil 21. septembra 1934 v premožni judovski družini v kanadskem Montrealu. Prvo knjigo poezije je izdal leta 1956, prvi roman leta 1963 in štiri leta pozneje, da bi več zaslužil, še svoj prvi album »Songs of Leonard Cohen«. Njegove pesmi temeljijo pretežno na melodijah evropske folk tradicije, še posebej na grških glasbenih motivih, ki jih interpretira s prepoznavno in značilno nizkim hipnotičnim glasom, ki je bil poleg melanholije, njegov zaščitni znak.
Dr. Matjaž Kljun je v pogovoru z voditeljico Mojco Klarič predstavil projekt Eho lokacija, ki omogoča izkustveno učenje o tem, kako se gibljejo netopirji. Projekt je nastal na pobudo Škocjanskih jam, osrednji namen pa je otrokom pokazati, kako se netopirji s pomočjo zvoka gibajo v prostoru.
Igor Komel in Vasja Klavora sta najbolj zaslužna za postavitev spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v prvi svetovni vojni v Doberdobu. Svečano so ga odkrili 26.10.2016 ob prisotnosti predsednikov republike Italije in Slovenije. Z zmagovalcema se pogovarja Nataša Benčič
Katere elemente slovenske identitete najdemo v turistični promociji? Kakšno mesto ima v njej denimo ribištvo? So naravne danosti in raznolikost Slovenije dovolj poudarjene kot njene turistične prednosti? Na takšna in podobna vprašanja so iskali odgovore sodelujoči v triletnem raziskovalnem projektu TI SI - turizem identiteta Slovenije. Rezultat projekta sta dve spletni zbirki: Turistični besedilni korpus TURK in Turistični terminološki slovar Termania. Izšla je tudi monografija Govor turizma, ki jo bodo v torek, 8. novembra, ob 19h predstavili v Pretorski palači v Kopru. Z avtorico knjige in vodjo projekta dr. Vesno Mikolič s koprskega ZRS-ja se je avgusta, ob zaključku projekta, pogovarjala Lea Širok.
Park Škocjanske jame je prejel Nagrado RS za izjemne dosežke na področju šolstva za inovativno delo na področju izobraževanja v mednarodni mreži šol. Mrežo šol Parka Škocjanske jame tvorijo OŠ Podgora, Kuteževo; OŠ Dragotina Ketteja, Ilirska Bistrica, OŠ Antona Žnideršiča, Ilirska Bistrica, OŠ dr. Bogomirja Magajne, Divača in podružnična šola Vreme, v Italiji pa Celodnevna OŠ Pinko Tomažič, Trebče. Za kakšno konkretno delo gre in koliko bo nagrada vplivala na nadaljnje snovanje izobraževalnih programov, nam pripovedujejo gostje iz Parka Škocjanske jame, mentorice in učenke. V goste jih je povabila Nataša Benčič.
25. Oktober 1991 nam bo za vedno ostal v spominu kot dan, ko je Slovenijo zapustil še zadnji jugoslovanski vojak. To se je zgodilo pred 25imi leti, v noči iz 25. Na 26. oktober, ko je iz KP Luke odplula še zadnja ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. To je bil vrh in zaključek dogajanj procesa slovenske osamosvojitve, z odhodom zadnjega vojaka je bil proces osamosvojitve končan, s tem je osamosvojitev dobila pravo veljavo. Vse ostalo je zgodovina. Zgodovino slovenske osamosvojitve je soustvarjal naš gost, dr. Boris Žnidarič, v tistem času namestnik poveljnika tedanje milice, vodja operacije odhoda zadnjega vojaka. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
V tokratni oddaji smo gostili Valterja Mavriča iz Goriških Brd, ki je na čelu največje prevajalske službe na svetu. Evropski parlament ga je namreč minuli teden potrdil za generalnega direktorja Generalnega direktorata za prevajanje, ki skrbi predvsem za to, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24-ih uradnih jezikih Evropske Unije. V Luksemburgu živi v bližini trt, ki ga spominjajo na domače kraje. Primorska pa, kot pravi, zaseda pomembno mesto v vseh odločitvah, saj mu je dala smisel za odprtost, ljubezen do jezikov, čut za večkulturnost in melodično slovenščino. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Čas jesenskih počitnic so v Centru eksperimentov v Kopru ustvarjalno obarvali, pripravili so 3 zanimive ustvarjalnice za otroke različnih starosti, ki ji predstavlja Branka Žerjal.
Danes nas obiščeta Primož in Boštjan, člana skupine Siddharta. Predstavila bosta kar trojno gramofonsko ploščo, ki je uradno izšla v petek (21.10.), vsebuje pa albuma Infra & Ultra. Gre za avtorska izdelka iz leta 2015, ki sta z dvajsetimi skladbami obeležila dvajsetletnico obstoja skupine.Nakar bosta fanta v Fonoteki RA KP, ki je ena najbolj založenih in najslikovitejših v državi, osebno evidentirala in arhivirala predane LP-je.«
Rihard Baša iz vasi Jasen pri Ilirski Bistrici je cenjen kuharski mojster na bistriškem in prav posebej na hrvaški strani. Pred kratkim je izdal zanimivo knjigo PO DOMAČE, VČASIH MALO DRUGAČE, v kateri je zbral preproste in zelo praktične nasvete za pripravo tipičnih domačih jedi. Bralci njegove knjige so navdušeni nad jasnostjo vsebine in lepo likovno opremo, pa smo ga povabili medse, da bi skupaj z njim stopili med platnice.
Danes bomo obiskali Dansko. Tam namreč živi in dela Aleksandra Gregorič. Odraščala v Renčah in se že v študentskih letih zaljubila v Skandinavijo. Po končanem doktoratu na ljubljanski Ekonomski fakulteti se ji je ponudila priložnost za poučevanje in raziskovanje na eni največjih poslovnih šol v Evropi - Kobenhavn Buisness School. Ni veliko razmišljala in se takoj prijavila. Od takrat pa je minilo že skoraj deset let. Najbolj jo je presenetilo, da tamkajšnja družba ni hierarhično razdeljena. Prisotna je visoka samozavest kjer vsak jasno in glasno pove svoje mnenje četudi razmišlja povsem drugače od večine. V prostem času pleše tango, kolesari, obiskuje koncerte, teče in izboljšuje znanje danščine. Z Aleksandro se bo v naslednjih minutkah pogovarjala Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov