Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
1596 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
Marsikdo si brez glasbe ne predstavlja življenja.Eden izmed njih je Jan Baruca, glasbenik, ki je na slovenski glasbeni sceni že dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ko stopi na oder, si nadene ime Yan Baray, pod katerim ga poznamo zadnjih nekaj let. V torek je v studiu Hendrix nastopil skupaj s spremljevalno skupino. Predstavil je pesmi iz obeh svojih albumov.Vabljeni k poslušanju in ogledu nastopa.
Uvedli smo novo rubriko, v kateri razkrivamo imena mesecev po slovensko. Naša sogovornica bo do konca leta dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Kampanja ozaveščanja o raku pri otrocih in mladostnikih po vsem svetu poteka od leta 2002 ter spodbuja k razumevanju bolezni, zavzemajo se za napredno zdravljenje. Simbol tega dne je zlata pentlja. Pri nas ne mine teden, ko ne bi pri otrocih in mladostnikih odkrili vsaj enega primera raka. Vsako leto v Sloveniji zboli od 70 do 80 otrok, v svetovnem merilu 90 tisoč otrok. Veliko jih je, mnogo preveč, teh malih junakov, katerih starši so se v Sloveniji organizirali v društvo "Junaki iz 3. nadstropja". Predatavil ga je eden od ustanovnih članov društva, Matija Gradišar. Pogovorili smo se tudi s pravo junakinjo, 7-letno Anja Zalokar iz Lucije. Prispevek sta pripravili Janja Lešnik in Mateja Brežan.
V tednu, ko je, sicer v omejenem obsegu, po dolgem času stekel tudi individualni pouk na glasbenih šolah, smo preverili, kako so se učenci in učitelji vračali v svoje učilnice na Glasbeni šoli Koper. Najprej smo pri ravnateljih preverili, kdo je sploh sploh smel priti k pouku, potem pa na hodnikih zaznali prve zvoke instrumentov. V učilnicah violine, klavirja in harfe so nam tudi zaigrali v mikrofon, predvsem pa so nam povedali, kako so veseli. vsi.
Če ste se kdaj vozili po Goriških Brdih ste zagotovo ob krožišču v Gonjačah opazili napis »Vsak patk disko«. Morda ste v samem napisu skušali razvozlati pomen besede »patk«, ki v briškem narečju pomeni petek. Verjetno se pa niste nikoli spraševali o izvoru in pomenu tega zapisa. Zagotovo si tudi Dušan Matjac ni predstavljal, da bo njegov zapis postal kulten. V začetku osemdesetih je z belo barvo zapisal na zid te besede, ki so sporočale, da je na Humu plesišče. Takrat je še kot najstnik vrtel disko glasbo na tradicionalnih petkovih žurih, ki so bili znani daleč naokoli. V spočetje in izvor slogana »vsak patk disko« se je spustil Boštjan Simčič.
Njaboljši slovenski krof je od 9.februarja 2021 doma v slaščičarni Cafe Central hotelov Lifeclass v Portorožu , naš sogovornik pa je BORUT JAKIČ, idejni vodja te lepe zgodbe, sicer šef vseh kuhinj hotelov Lifeclass.Po letu, ki je bilo za turizem in gostinstvo zelo naporno , so se pri Turistično-gostinski zbornici Slovenije odločili, da priredijo izbor najboljšega krofa v Sloveniji : ker so želeli počastiti pust, slovensko kulinariko in projekt Slovenija evropska gastronomska regija 2021 ter tako vliti malo optimizma v panogo.To se je zgodilo v Ljubljani,33 sodelujočih iz vse Slovenije, so krofe dostavili kar s hitro pošto, ocenjevala jih je žirija : priznana kuharska mojstrica Alma Rekić, dolgoletna strokovna učiteljica slaščičarstva na BIC Ljubljana Cecilija Per ter predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj. Z Borutom Jakičem se pogovarja Nataša Benčič.
Na torkov koncert v studiu Hendrix smo v tednu, ko slavimo slovenski kulturni praznik, povabili mlado kantavtorico in književnico Sandro Erpe, sicer magistrice primerjalne književnosti in študentke doktorskega študija humanistike in družboslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je pred dvema letoma izdala svoj pesniški prvenec Prtljaga, lani biografijo o Amy Winehouse, v zadnjih dneh minulega leta pa je luč sveta ugledala njena druga plošča z naslovom Samote, katere rdeča nit je samota v vseh njenih oblikah.
Bogdana Herman in dr. Marko Pavliha, ki je tudi sicer izjemno ploden pisec, sta skupaj izdala knjigo MALA ŠOLA RETORIKE 2, ki je, kot naslov pove, nadaljevanje njune prve knjige. Izšla je pri Založbi GV leta 2020. Retorika je veščina, ki jo potrebujemo v vsakdanjem in profesionalnem življenju, četudi mislimo, da je morda ne. Najboljši govorec ni tisti, ki le dobro govori, temveč tisti, ki tako kot govori, tudi misli, je prvi stavek, zapisan drugi izdaji na pot.V času, ko živimo s kovidom in nas preko ekranov nagovarjajo različni govorci, pa smo na retoriko še posebej občutljivi.Prof. dr. Marko Pavliha je naš gost, ob njegovem imenu običajno zapišemo: slovenski politik, poslanec, pravnik, redni profesor prava in publicist, mednarodno priznani pravni strokovnjak. Z njim s epogovarja Nataša Benčič.
Danes se na Radiu Koper spominjamo Danila Kocjančiča, enega največjih ustvarjalcev hitov slovenske glasbene scene. V prispevku, ki sta ga pripravila Easy in Armando Šturman, smo predstavili posnetke njegovih skladb v italijanskem in angleškem jeziku.
Bort Ross je ime, za katerim stoji šentjernejski glasbenik Borut Antončič. Kot je povedal, pripravlja novo ploščo, ki bo nasledila prvenec Sančo Pansa. Še pred izdajo druge plošče pa je pričaral posebno torkovo dopoldne, ko je skupaj z zasedbo nastopil v studiu Hendrix.
V današnjem pogovoru predstavljamo mlada primorska umetnika, violinistko Mašo Stopar in flavtista Ana Černeta, ki sta letos postala finalista natečaja Mladi Upi. Oba sta maturanta, Maša na Umetniški gimnaziji v Kopru, An pa na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, zato jima bodo podarjena sredstva dobrodošla popoptnica pri nadaljnjem študiju v tujini. Oba si tudi želita nabaviti nova instrumenta in glasbo čim širše spoznavati, raziskovati....O tem in o načrtih, željah, pa tudi o trenutnih težavah mladih glasbenikov teče beseda v pogovoru z njima.
Dvojec 2b, sestavljata ga Primož in Gašper, glasbo ustvarja v Vinici. V Koper sta se pripeljala v času, ko koncertov ni oziroma obstajajo samo spletne različice. Tako da sta bila pravzaprav povabila na Primorsko zelo vesela, kot sta povedala gostitelju Easyju.
Simon Vadnjal, ki se je med drugim predstavil na Emi 2020, je v novo leto vstopil z novo glasbeno zgodbo, novim videospotom za četrto avtorsko skladbo Kam?. Ta je postala Pesem in pol tega tedna. Skladbo je podrobno predstavil Janji Lešnik.
Na Primorskem je veliko ljubiteljev Tomosovih motorjev, mnogi izmed njih se združujejo v istoimenskih klubih in društvih, številni imajo v garažah zavidanja vredne zbirke lično obnovljenih legendarnih štirk in drugih modelov iz nekdanje koprske tovarne. Eden izmed njih je Rajko Černigoj iz Ajdovščne, ki ga je obiskal Sandi Škvarč. Rajko, ki motorje obnavlja skupaj z bratom Nejcem in očetom Dušanom, se je najprej spomnil tovrstnih začetkov.
Besedo »Wuhobran« morda ne poznete, tudi izgovoriti jo je težko, če pa rečemo ščitniki za ušesa, je že bolj smiselno. Gre za tanek pas, ki na zadnjem delu glave drži elastike obrazne maske namesto ušes. Namen trakov je lajšanje trpljenja ušes tisočerih zdravstvenih delavcev širom sveta po večurni nošnji zaščitnih mask. Akciji 3D tiskanja ščitnikov za ušesa, sta se pridružila tudi Alen Andrlič in Miha Markič, ki sta te ščitnike darovala v Dom upokojencev Nova Gorica, Varstveno delovni center Nova Gorica in Zdravstveni dom Nova Gorica. Vse o akciji in »wuhobranih« bosta razložila Miha Markič in Boštjan Simčič.
Z novim letom je delo direktorja javnega zavoda za turizem Dolina Soče prevzel Vilijam Kvalič, ki je nadomestil dolgoletnega direktorja Janka Humarja. Kvalič je do nedavnega vodil turistično agencijo Happy Tours, pred tem pa več let delal v agenciji Kompas. Vodenje zavoda je prevzel sredi novega vala epidemije, ki je povsem zaustavil tudi turistično dejavnost. Kljub razmeram pa je bil padec v dolini Soče lani bistveno manjši od slovenskega povprečja. O načrtih za posoški turizem se je z njim pogovarjala Mariša Bizjak.
Jernej Dirnbek je eden od članov glasbene skupine Mi2 in avtor številnih pesmi. V letu 2016 je izdal svoj prvi roman z naslovom Pevci pozabljenih pesmi. Dve leti kasneje je na svoji solo poti začel sodelovati z legendarnim klaviaturistom Davorjem Klarićem. In v letu 2021 sta obiskala studio Hendrix Radia Koper. Gostil ju je Iztok Novak - Easy.
Evrovizijca Zala Kralj in Gašper Šantl sta glasbenika, ki sta pred slabim letom dni, to je bilo tik pred koronakrizo, obiskala našo radijsko postajo. Ravno v tistem obdobju sta si nadela ime »zalagasper«. Pred minulimi božičnimi prazniki sta med poslušalce poslala skladbo Sto idej. Pesmi sta dodala še navodila za poslušanje, ki so popolnoma v njunem slogu: "Želiva si, da se ob najini novi pesmi sprostiš, si pripraviš topel čaj ali vročo čokolado, pocartaš svojo sorodno dušo in razmišljaš o vsem, kar se ti je zgodilo lepega." Sto idej je danes dopoldne postala Zimska pesem in pol tega tedna.
Predsednica društva Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki je z dobrodelno akcijo za nakup dragega zdravila za Krisa Zudiča iz Kopra v letu 2019 povezala Slovenijo. Poslušalci, bralci in gledalci osrednjih primorskih in zamejskih medijskih hiš ste jo za to čudovito delo nagradili in jo izbrali za Osebnost Primorske leta 2019. Larisa Štoka je zlato jabolko uspešno in zavzeto podajala naprej celo leto. Zdaj vodi že novo dobrodelno akcijo za deklico Laro.
Z imenom Paul Grem se predstavlja družba glasbenikov, ki so že dalj časa prisotni na slovenski glasbeni sceni, a do zdaj še niso igrali v taki zasedbi. V torkovem dopoldnevu so prvič skupaj nastopili v studiu Hendrix. Na obisk jih je povabil Easy.
Neveljaven email naslov