Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
1596 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
Dr. Ana Rotter iz Morske biološke postaje NIB Piran je predstavila knjigo receptov svetovno znanih kuharskih mojstrov, European Jellyfish - Prvi recepti z meduzami na zahodnjaški način. Z njo se je pogovorila Nataša Benčič.
Meduze so v morju neprijetne za kopalce in ribiče, njihovo čezmerno množenje vsako leto zbuja skrb in veliko škode, a če si jih (zaenkrat) še ne moremo znebiti, jih pa pojejmo. Kako? O tem pripoveduje knjiga receptov svetovno znanih kuharskih mojstrov - "European Jellyfish - Prvi recepti z meduzami na zahodnjaški način", pri njenem nastajanju pa je v velikem evropskem projektu, ki ga vodi Nacionani raziskovalni svet iz Roma, sodelovala tudi Morska biloška postaja NIB Piran. Z dr. Ano Rotter se je pogovarjala Nataša Benčič.
Nedavno je v založbi Pokrajinskega arhiva Koper izšla knjiga upokojene zgodovinarke Vlaste Beltram 'Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno: narodnoosvobodilno in socialno revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju'. Knjiga je posvečena dogajanju na območju, ki sega od meje s Hrvaške do Italije na drugi strani.
Patricija Lovišček, Osebnost Primorske 2018 je direktorica Zavoda Modri december v Kopru, ki spodbuja zavedanje o avtizmu in Aspergerjevem sindromu, a se je njeno delovanje razširilo tudi na druga polja pomoči ljudem – na samopomoč z umetnostjo, s fraktalno risbo. O tem kaj je fraktalna risba in kako nam pomaga, se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Ta konec tedna bo Koper v znamenju 14. mednarodnega zborovskega festivala. Predstavil ga je Andrej Makor.
Danes mineva deset let od smrti legendarnega slovenskega harmonikarja, glasbenika Lojzeta Slaka. Lojze Slak in njegova glasba ima tudi med Slovenci in Italiji velikega oboževalca. Harmonikarja, vodjo ansambla in očeta števerjanskega festivala, Lojzeta Hledeta.Prisluhnite, kaj je povedal Smilji Baranja.
V Lutkovnem gledališču Maribor se je sredi septembra s slovesno podelitvijo nagrad končal 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Mednarodna strokovna žirija je ocenjevala 12 predstav preteklih dveh sezon po izboru selektorja Roka Bozovičarja in za najboljšo predstavo izbrala predstavo Biti Don Kihot Kulturnega društva Matita in Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper v režiji Vida Cerkvenika Brena in Matije Solceta Naš gost je bil prav.Matija Solce, preformer in lutkar, v Prago ga je poklical Easy.
Lea Sirk se je na Popevki 2021 predstavila s skladbo 'Zgodba za dva'. Z njo je zmagala v rubriki Pesem in pol.
Film Alternativa, ki je pod taktirko režiserja Luke Jurinčiča in ostalih ankaranskih filmskih navdušencev, zbranih v Kulturnem društvu 5. kader, nastal v pičlih 60 urah, je zmagal na filmskem maratonu Muvit/6x60. Z Luko se je pogovorila Anita Urbančič.
Pogovor z Ano Roš, sedmo na lestvici najboljših 100 kuharjev na svetu in njeno prvo slaščičarko na svetu Mašo Salopek.
Jadranka Juras predstavlja novo skladbo 'Otroci noči', s katero je zmagala v rubriki 'Pesem in pol'. Z Jadranko je poklepetal Jaka Zalar.
6. septembra je Slovensko konservatorsko društvo v Ljubljani podelilo Steletove nagrade in priznanja za leto 2020. Med njimi sta tudi dva gosta dopoldneva in pol, dr. Katharina Zanier, profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki živi v Kopru - priznanje je prejela za interdisciplinarni projekt Claustra Plus in piranski župnik Zorko Bajc, ki je Steletovo priznanje prejel za zgledno in kontinuirano prenovo sakralnih kulturnih spomenikov v Piranu. Z nagrajencema se pogovarja Nataša Benčič.
Po izjemni zgodbi, ki jo je košarkarski klub Primorska pisal v minulih letih, se je lani zgodba sesula v prah. Na pogorišču je v Kopru zaživel nov košarkarski klub - poimenovali so ga Basketball club Koper. Rdeča nit vizije kluba je učenje skozi igro in šport, saj sta košarka in izobrazba smernici na poti do uspeha, so zapisali. Želijo si, da bi v Kopru v naslednjih petih letih postavili mednarodno prepoznavno košarkarsko akademijo za mlade, držijo pa se načela: »Korak za korakom«. V novi košarkarski sezoni bodo aktivne mlajše selekcije kategorij od U11 do U17. Poleg mlajših selekcij dodo v prihajajoči sezoni sestavili tudi člansko ekipo, ki bo pričela z igranjem v četrti slovenski košarkarski ligi. Več o kadru članske ekipe sporočimo v naslednjih tednih, morda pa izvemo kaj v pogovoru s športnim direktorjem kluba Luko Vončino, ki ga je na klepet povabil kolega Iztok Novak-Easy.
Na nocojšnjem slavnostnem večeru ob občinskem prazniku Nove Gorice bo najvišjo nagrado prejel Jože Dolmark. Filmski publicist, scenarist in dramaturg, profesor umetnostne zgodovine in filmske vzgoje je igral ključno vlogo v razvoju slovenske kinematografije ter pionirsko v vzpostavljanju filmske kulture in filmske vzgoje na Goriškem. Na vprašanje Nataše Uršič, kaj mu pomeni najvišje priznanje, ki mu ga bo nocoj podelilo mesto Nova Gorica je povedal.
Na Obali na več lokacijah snemajo mladinski in otroški film, njegov drugi del - Gajin svet 2, ki je leta 2018 nadušil otroke in mladostnike ter imel več kot 80 tisoč gledalcev v kinematografih in preko 200 tisoč gledacev na tv ekranih - gre za romantično komedijo z elementi kriminalke in film bo spet primeren tako za otroke, kot za starše.V filmu je zbrana zvezdniška ekipa igralcev, Nataša Benčič pa jih je ujela pri delu na snemalnem dnevu na Debelem rtiču. Pred mikrofon je povabila režiserja, scenarista in producenta filma Petra Bratušo ter igralca Sebastjana Cavazzo.
V soboto, 11.septembra 2021, bomo obeležili 20 let od tistega grozljivega 11. septembra, ko sta v New Yorku v stolpnici, dvojčka, trčila aviona. Ni človeka na zemeljski obli, ki se tega ne bi spomnil. O pomenu dogodka, ki je pretresel svet, pa bomo govorili z izrednim profesorjem, dr.Tončijem Kuzmanićem s katedre za politologijo, sociologijo, komunikcijsko etiko in kulturologijo managamenta s Fakultete za management Koper, Univerze na Primorskem.
Špela Jezovšek ustvarja pod imenom Stella, Daljnogled pa je dobil največ glasov v rubriki Pesem in pol. S Stello je poklepetala Mojca Klarič.
Novinar časnika Dnevnik (nekoč Radia Slovenija) Vito Avguštin je avtor knjige 'Čudež leta 1984', ki je poklon Lipicancem, jahačem Kobilarne Lipica in njihovemu neverjetnemu uspehu na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Z Vitom Avguštinom se je pogovorila Mojca Klarič.
V šolske klopi podružnične šole Bovec v Soči, ki je edina na območju Triglavskega narodnega parka, bo letos sedlo osem učencev od tretjega do petega razreda.
Skoraj tri mesece sta Maruša Orel iz Šmarij na Vipavskem in njen kuža Piki potrebovala, da sta prehodila 1340 kilometrov dolgo pot od Slovenije do Albanije. Via Dinarica sicer ni poznana pohodniška destinacija, a Maruši je zelo ustrezala, saj ni oblegana. Pohodniki se po njej lahko podajo po treh poteh: beli, modri in zeleni. Maruša se je odločila za belo, ki poteka skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Črno goro in se konča v Albaniji. Po razmeroma neodkritih gorskih poteh Dinarskega gorovja je iskala neoznačene poti, spoznala različne ljudi, premagovala čudovite vrhove, predvsem pa je spoznavala sebe in svoje sposobnosti prilagajanja stresnim situacijam, ki jih ni bilo malo. O vsem tem se je z Marušo Orel pogovarjal Boštjan Simčič.
Neveljaven email naslov