Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
Nataša Frank je vzgojiteljica, trenutno pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Postojna. Otroke ima nadvse rada, zato zanje izdeluje didaktične igrače. Njeni izumi, med otroki izvrstno sprejeti, so dobili tudi več strokovnih priznanj za inovativnost, nazadnje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Mišek Bami je zdaj glavna zvezda, lani je Nataša z njim zmagala na natečaju "Inovativna Postojna" in dobila nagrado za Naj idejo. Z Miškom Bamijem, ki otrokom pomaga spoznavati barve in še mnogo drugega, pa gostuje tudi po drugih vrtcih in v bolnicah.
Obiskal nas je Nino Ošlak, pevec, magister glasbene pedagogike, pianist, avtor glasbe, besedil in aranžmajev, studijski glasbenik ter sinhronizator risanih filmov in serij, ki letos obeležuje 10-letnico glasbenega ustvarjanja.
22 let mineva, odkar so po dveh desetletjih praznine v Portorožu obudili klubsko fotografsko dejavnost. Takrat so na svoj račun prišli vsi ljubitelji fotografije, ki so s svojo željo po druženju v polni meri pripomogli k ustanovitvi Foto Kluba v Portorožu. Od leta 2009 ustvarjajo najrazličnejše projekte, tistega leta so predstavili koledar, za katerega so uporabili fotografije, ki so jih osnovali na ideji reinpretacije znanih umetniških del. Med njimi so bila dela kot so Leonardova »Zadnja večerja«, Rembrandtova »Nočna straža«, Manejev »Zajtrk na travi«, pa »Kofetarica« Ivane Kobilce. Kakšno fotografsko poslastico so pripravili letos, sta razložila predsednik kluba, Jadran Rusjan, in član Matjaž Lužnik: v leto 2020 nas bodo popeljali z Mefovimi besedili, ki so jih člani kluba po svojem navdihu spravili v obliko fotografij - na koledarju.
Voda in njena moč" je naslov igrano dokumentarnega filma o bistrški vodi, katerega režiser in soproducent je Sašo Kušlan, scenarij zanj je napisal Daniel Cek, v filmu pa nastopa še nekaj znanih obrazov. Film bodo ta konec tedna premierno predvajali v Postojni, Bistrici in Pivki, posnet pa je z EU sredstvi.
Voda in njena moč" je naslov igrano dokumentarnega filma o bistrški vodi, katerega režiser in soproducent je Sašo Kušlan, scenarij zanj je napisal Daniel Cek, v filmu pa nastopa še nekaj znanih obrazov. Film bodo ta konec tedna premierno predvajali v Postojni, Bistrici in Pivki, posnet pa je z EU sredstvi.
"Energija primorskih podjetnic, dovolimo si jo izraziti!" je naslov dogodka, ki bo 7. decembra 2019 v Kopru. Namenjen bo spodbudi podjetnosti, tudi z nagovori ženskih vzornic, in spodbujanju podjetništva med ženskami. V torkovem Dopoldnevu in pol sta ga predstavili Anja Petrarca, direktorica zavoda Primorske podjetnice, in Gabrijjela Kukovec Pribac.
Šola ustvarjalnega življenja" v Kopru združuje glasbenike, pedagoge in učence, starše in ljubitelje, ki so zadnjih 15 let ustvarjali mnoge dogodke in delavnice, tokrat pa si želijo izvajati projekt "Glasba kot sredstvo vzgoje in povezovanja", ki bi izobraževal vzgojiteljice in glasbenike s pomočjo mentorjev Slovenskega društva Carla Orffa, obenem pa bodo izvedli 10 avtorskih glasbenih projektov v vrtcih ter 3 večje medgeneracijske dogodke. Obiskala nas je Svetlana Lučka Joksić, upokojena prof. harfe in ustanoviteljica Šole ustvarjalnega življenje, njihov projekt je med sprejetimi v participativni proračun mestne občine Koper. Z gostjo se pogovarja Nataša Benčič.
Slavko Ivančić je v prvem novembrskem ponedeljku predstavil svojo novo skladbo (in videospot zanjo) ‘Morje, ti povej‘, s katero je zmagal v rubriki Pesem in pol. Skladba, Slavkova tipična balada, s katerimi navdušuje že vrsto let, in v kateri pride do izraza njegov interpretativni vokal, se nahaja na njegovem aktualnem albumu ‘Med valovi in oblaki‘, s katerim se je Slavko pred časom vrnil po hudi prometni nesreči.
Tokrat gostimo Matevža Šaleharja, ki bo s Petrom Deklevo, izvrstnim kitaristom, ob izidu novega albuma odigral v Hendrixu mini koncert.
Naša gostja je Mojca Kavčič Gorjup, ki v Idriji vodi projekt Unesco globalnega geoparka Idrija. Ta projekt je končno dobil prostor- center za obiskovalce, ki si ga bo delil s Turistično informativnim centrom iz Idrije. Pod isto streho bosta sobivala v prostorih nekdanje gostilne Nebesa .Ob odprtju so postavili razstavo "Zapisano v kamninah", z gostjo pa se je tik pred slovesnostjo pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Kako odvrniti mlade od alkohola skozi igro? To vprašanje so si zastavili dijaki Srednje pomorske šole iz Pirana in izdelali projekt in obenem tudi že prototip "Tipsy- lock", ter se z njim julija uvrstili v finale tekmovanja European Business game v Modeni, kjer so tudi prejeli posebno priznanje za družbeno odgovornost. Projekt je delo 4ih dijakov in mentorja, profesorja elektronike Dejana Vodopije. Pomeni pa posebno napravo, ki na duhovit način prepreči odhod iz lokala mlademu človeku, ki je morda popil preveč. Naši gostje v studiu bodo: 2 dijaka in mentor
Znameniti belo-modri tramvaj, ki je peljal med Trstom in Opčinami, že nekaj let miruje. Po zadnji nesreči, ko sta sredi avgusta pred tremi leti čelno trčila tramvaja, proge še niso vzpostavili. Da bi še zadnjič lahko peljal domačine in turiste od postaje na Opčinah do trga Oberdan v središču mesta, si je želel tudi Dolfi Purich, ki se je pred nekaj tedni upokojil.
Danes vas vabimo v občino Devin Nabrežina. Če še ne poznate njenih številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, jih boste lahko odkrivali z novim žepnim vodnikom, ki ga z gostom predstavlja Janja Lešnik.
Po dveh letih je Lean Kozlar Luigi posnel novo zbirko pesmi. Deset skladb je zbral na albumu Barve, ki ga tako kot prvega, deli z namenom, da se posluša njegova glasba.
Marko Stropnik, član novonastale zasedbe Paul Grem, je predstavil prvo avtorsko skladbo skupine Nočem plesat sam.
Prehospitalna enota Zdravstvenega doma Koper letos obeležuje 20 let delovanja. Mateja Brežan se je z vodjo, dr. Matejem Rubellijem Furmanom, sprehodila od skromnih začetkov do danes, ko je ekipa bistveno okrepljena, ne zgolj številčno, ampak predvsem strokovno.
Bogatejši smo za pomembno knjižno delo, ki postavlja spomenik tamkajšnjim ljudem: Istrobeneški jezikovni atlas SZ Istre, v katerem najdemo izjemne zemljevide in besedišče o vremenskih razmerah, geomorfologiji, običajih in institucijah, telesu in bolezni. To je delo dr. Suzane Todorović, ki ga stroka označuje kot najvrednejše orodje vsakega dialektologa, še posebej na območju večjezičnih in večkulturnih skupnosti, kar je posebnost Istre na svetovni ravni. Foto: Zdravko Primožič
Naprej je prvi album skupine Proper, ki na slovensko glasbeno sceno prinaša nov, kakovosten pop.
Vladimir Grželj o sebi pravi, da je lokalni ljubiteljski raziskovalec zgodovine in etnologije vasi Hrpelje. Pred kratkim je izdal knjigo V objemu Miši šoge, ki neprecenljivo opisuje sledi lokalne avtohtone kulture ter zapisuje čas industrializacije ter mehanizacije na Hrpevskem. Gre za etnologijo vasi Hrpelje na več kot 350 straneh.
2B je ime glasbenega dvojca bratov Gašperja in Primoža Miheliča iz Bele Krajine. Zadnje mesece smo na Radiu Koper predvajali njuno "Kot morje", s katero sta si prislužila naziv najbolj obetavnega izvajalca na letošnjem festivalu MMS, na Slovenski popevki pa sta pred enim mesecem nastopila s pesmijo "Ko bi jaz". Radijsko – nekoliko bolj country - različico smo v rubriki Jesenska pesem in pol kot predlog predstavili v začetku oktobra in ker je skladba zbrala največ glasov poslušalcev, smo za uvod v nov teden poklicali Gašperja.
Neveljaven email naslov