Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
V prihodnjih minutah boste slišali Gregorja Avsenika, najmlajšega od treh sinov Brigite in Slavka Avsenika. Gregor je namreč pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija, izdal glasbeni album z naslovom Morda pa nekoč. Na njem je 15 skladb, ki so nastale v letih Avsenikovega ustvarjanja. Na albumu so namreč tako Gregorjeve, kot tudi skladbe njegovega očeta Slavka in strica Vilka Avsenika. Sicer pa je bil Gregor Avsenik že kot srednješolec državni prvak v igranju na kitaro in še vedno je izvrsten kitarist, kakor tudi avtor glasbe in besedil. Smijla Baranja začenja pogovor z Gregorjem Avsenikom s pesmijo Morda pa nekoč. Zanjo je Gregor Avsenik napisal tako glasbo, kot tudi besedilo. Izvajajo: Gregor Avsenika na kitari, ansambel Saša Avsenika, poje pa Monika Avsenik!
Vabimo vas k poslušanju akustičnega, a zato nič manj intenzivnega glasbenega doživetja, ki so ga na silvestrski dopoldan pričarali nekateri člani zasedbe Gedore (Mitja Bobič, Tomaž Boškin, Jan Baruca in Marko Hrvatin) pod poveljstvom Slavka Ivančiča. Prisluhnite Slavkovim in še nekaterim drugim zimzelenim melodijam.
Slovenska turistična organizacija je konec lanskega leta objavila pilotni poziv za turistična dožIvetja, ki podpirajo Slovenijo kot zeleno, butično in 5 zvezdično destinacijo. Med 17 prijavljenimi doživetji je komisija izbarala 9 najboljših, ki se bodo ponašali z znakom "SLOVENIJA UNIQUE EXPERIENCES- EDINSTVENA DOŽIVETJA SLOVENIJE". Med njimi so tudi 4 izjemna primorska doživetja, ki vam jih bomo predstavili. Šli bomo k morju, med oljke in v hribe. Predstavili bomo izjemne turistične zgodbe. To mini "nanizanko" pa danes začenjamo s predstavitvijo doživetja "Nepozabni dan v ribogojnici Fonda", Obiskala jih je Tjaša Lotrič.
V prazničnem decembru smo štiri petke zapored gostili kuharje ali predstavnike resavracij z vse Primorske, ki so predlagali različne praznične jedilnike, kakršne lahko skuhamo doma. Ingrid Kašca Bucik je pred mikrofon povabila Klavdija Tinunina iz Gostišča Kekec nad Novo Gorico.
Pripovedovalci in pisci zgodb pravijo, da je treba besede presti v niti in iz teh stkati zgodbo. Eno, z naslovom Fantiček, jagnje in kozliček, je stkala Polona Šergon iz Kopra. Novo otroško slikanico je v minulih dneh predstavila v cerkvi svetega Nikolaja v Kopru. Tam je bila Tanja Jakomin Kocjančič.
Končujemo leto praznovanja 30-letnice pesmi Bela snežinka. Toliko časa je mnilo, odkar je dobila svojo prvo slovensko preobleko v priredbi skupine Veter. Slobodan Filipovič in člani ansambla Veter iz Hrastnika so pesem slišali peti v različnih izvedbah, veljalo je celo prepričanje, da gre za slovensko ljudsko pesem. Leta 1988 so pesem priredili in posneli, takoj zatem pa je postala ena najbolj zaželenih slovenskih skladb. Pri raziskavi zgodovine pesmi so člani ansambla prišlo do žal pokojnega zagrebškega glasbenika in publicista Maria Kinela. Ta je leta 1940 povzel del melodije iz ene od starih italijanskih kancon, dodal svoje besedilo in nastala je pesem Sniježi. Leta 1943 jo je, na svoji radijski avdiciji, zapel hrvaški pionir zabavne glasbe Ivo Robič. Še danes pa ni znan avtor slovenskega besedila pesmi Bela snežinka, a je pesem v Sloveniji poleg pesmi Silvestrski poljub in Na božično noč največkrat izvajana v decembrskih programih slovenskih radijskih postaj. S Slobodanom Filipovičem, vodjem ansambla Veter, se je pogovarjala Smilja Baranja.
Skupine Calegaria ni potrebno posebej predstavljati. S svojim glasbenim repertoarjem je povezala istrski prostor in ni ga, vsaj domačina ne, ki njihovim izvedbam ne bi rad prisluhnil.
Decembra v goste vabimo kuharje ali predstavnike restavracij iz različnih koncev Primorske, ki nam predlagajo praznični jedilnik, kakršnega lahko skuhamo doma, zaupajo kak recept in nam zastavijo nagradno vprašanje. Danes smo praznično kuhali tretjič, naš gost je bil Rajko Jenko iz gostišča ŠKORPIJON v Ilirski Bistrici.
Slovenska ekipa Blue Ice je prepričala strokovnjake ameriške vesoljske agencije Nasa in se zapisala med najboljših pet na natečaju Nasa Space Apps Challenge v kategoriji Global impact. Vstopnico za globalno tekmovanje si je prislužila z zmago na hekatonu, ki ga je oktobra v Kopru organiziral Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske. O izkušnji so na našem valu govorili trije člani ekipe, Eva Pincin, Ula Valentič in Matija Gaspar ter direktor Inkubatorja, Dorijan Maršič.
Z majhnimi koraki v velik svet« je bil naslov prireditve , ki so jo imeli v Sečovljah 13. decembra in z njo proslavili 70 Let od ustanovitve prvega slovenskega vrtca. Prvo leto je vrtec obiskovalo 20 otrok, številka se jez leti seveda močno spreminjala, prav tako tudi lokacije. A dom vrtca je bil in bo ostal v Sečovljah. Vrtec sodi pod okrilje Osnovne šole Sečovlje, zato smo v studio povabili ravnateljico Mirelo Flego, ki je s seboj pripeljala tudi otroka iz vrtca, Blaža Bažca in Valentno Petrovič. Z gosti se pogovarja Nataša Benčič.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V preteklem tednu ste za popevko tedna izbirali med skladbami Za naju, Daleč sva si in Decembra. Najbolj vas je prepričala nova skladba Aleksandra Novaka, ki živi in ustvarja v Kopru. Poklicali smo ga in mu čestitali.
PODJETNA PRIMORSKA 2018 - START UP ACCELARTOR NAVIGATOR- nagrado za izkušene posameznike in ekipe sta prejela Stefano Destefano in Mateja Miško. Z Matejo Miško se pogovarja Janja Lešnik.
PODJETNA PRIMORSKA 2018 - START UP OPTIMIST, nagrado za posameznike brez podjetniških izkušenj je prejela TIna Kraljič. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
PODJETNA PRIMORSKA 2018 - ACADEMIC START UP rektorjevo nagrado Univerze na Primorskem sta prejela Nika Tomažič in Monika Kršić. Z Niko Tomažič se pogovarja Iztok Novak easy.
Skupina KALAMARI prav ta mesec praznuje svojo 25. obletnico obstoja. V ta namen so priredili enega svojih zadnjih hitov "Vrtiljak", s katerim so se predstavili na lanskem Poprock festivalu, ga odeli v akustično preobleko in zanj posneli tudi videospot.
Ni je šole brez karjole je naslov nove, tretje knjige humorista Andreja Jelačina, ki humor že desetletja stresa iz rokava. Seveda s svojim z likom Tonija Karjole. Knjigo je kot vselej uredil Jože Hočevar, izšla pa je pri časopisni hiši Primorske novice. jelačin pa kljub častitljivim letom še vedno trdno stoji na odru življenja. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Sredi novembra je Rade Šerbedžija spet napolnil in začaral porotorški Avditorij. Na odru je bila skupaj z njim skupina odličnih glasbenikov, Zapadni kolodvor. Bil je v črnem, seveda. S črnim klobukom na glavi. seveda. In še vedno zveni odlično. Seveda. Po koncertu ga je pred mikrofon ujela Nataša Benčič.
Kaj zraste iz zobka? To je naslov nove otroške knjige Emi Malačič Kladnik, ki se je spomnimo kot novinarke, poznamo jo kot odlično prevajalko in lektorico, a tudi avtorico.Zdaj je tu že njena druga knjiga za mlade in otroke, ki je izšla pri založbi KUD SODOBNOST international prav te dni. Leta 2013 je bil to Mačkon gospodične Valentine, tudi v novi knjigi spet srečamo živali. Lepe živali in čudovite ilustracije Tinke Leskovšek, ki nas z ilustracijo prav nežno zaziba v nek pozabljeni otroški svet. Ta svet je svet malih ljudi, a je velik svet. In v knjigi vanj vstopimo skozi 3 zgodbee, na radiu pa skozi pogovor Nataše Benčič z avtorico.
V preteklem tednu ste v rubriki Pesem in pol izbirali med skladbami Morje trme in ponosa, Pozabi probleme in Veliki sinji hit. Največ glasov je prejela pesem Vite Jordan. Z njo se je pogovarjala Mojca Klarič
Neveljaven email naslov