Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zaselku Vinišče v občini Renče-Vogrsko se je zaključil Tabor preživetja v naravi, ki so se ga udeležili otroci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Rdeča nit tabora, ki poteka že enajsto leto je, da se mladi opremijo z osnovnimi strategijami in veščinami za preživetje v primeru naravnih, prometnih in drugih nesreč. Nad vodstvom tabora ob pomoči vojske, policije, gasilcev in civilne zaščite je bdel inštruktor preživetja v naravi Brane Červek. Tabor je obiskala Nataša Uršič
1596 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V zaselku Vinišče v občini Renče-Vogrsko se je zaključil Tabor preživetja v naravi, ki so se ga udeležili otroci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Rdeča nit tabora, ki poteka že enajsto leto je, da se mladi opremijo z osnovnimi strategijami in veščinami za preživetje v primeru naravnih, prometnih in drugih nesreč. Nad vodstvom tabora ob pomoči vojske, policije, gasilcev in civilne zaščite je bdel inštruktor preživetja v naravi Brane Červek. Tabor je obiskala Nataša Uršič
Digitrajni učitelj je nacionalni projekt, ki dviguje kompetentnost strokovnih delavcev v izobraževanju na področjih digitalne, trajnostne in finančne pismenosti. Projekta, ki ga financirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija se je pridružila tudi Srednja tehniška šola iz Kopra. Na natečaju konec oktobra je njihov profesor Simon Grižonič osvojil prvo mesto v skupini profesoric in profesorjev srednjih šol ter si tako prislužil naziv najdigitrajni učitelj. Natečaj je bil namenjen predstavitvi najboljših praks pedagoških delavcev na področju digitalnih kompetenc.
S težkim srcem sporočamo, da je zadnja trgovina s CD-ji in vinil ploščami v Novi Gorici zaprla svoja vrata. ZOSO Music Shop je bila zadnja postojanka, kjer so ljubitelji glasbe še lahko zgrabili svoj najljubši album v fizični obliki. V pogovoru z lastnikom Damijanom Simčičem boste izvedeli, zakaj so se odločili, da zaključijo to poglavje in kakšne spomine so pustili za seboj, kaj je naredilo to trgovino tako posebno in kako so se prilagajali digitalizaciji glasbene industrije, pa tudi o tem, da ima vinil med fizičnimi formati še najbolj gotovo prihodnost. Še zadnjič je v ZOSO Music Shop vstopil Boštjan Simčič.
Pesem Je, kar je (bo kar bo) je zadnja izbranka z Mefovega zadnjega albuma Ljubljanska 45. Mef jo je z zasedbo posnel v živo v studiu Hendrix Radia Koper, po besedah izolskega glasbenika pa skladba še bolje zveni v živo.
Maya Shalaby, Primorka z egipčanskimi koreninami, je leta 2012 živela v Palestini, natančneje v Gazi. Tudi po 11 letih ostaja povezana z njo, ne samo zaradi aktivizma in humanitarnih projektov, s čimer je pomagala tamkajšnjemu prebivalstvu, ampak tudi zaradi življenjskega partnerja - v Gazi se je namreč poročila. V luči aktualnega dogajanja na tem delu sveta je pristala na pogovor za naš radio. Foto: Reuters
Čeprav se včasih jezimo na slovenski zdravstveni sistem, se ne zavedamo, kako nedostopno je zdravstvo v nekaterih predelih sveta. V Afriki si ga mnogi preprosto ne morejo privoščiti, ugotavlja absolventka fizioterapije Klara Križnič, ki se je poleti odpravila na humanitarno odpravo v Gano. Kar je za nas nepredstavljivo, je zanje del vsakdanjega življenja, pravi Klara, ki je v ganski vasici Larabanga preživela 6 tednov. Bogatejša za prvo afriško izkušnjo, še polna vtisov, navdušeno pripoveduje o Gani in tamkajšnjih ljudeh, o življenjskih razmerah in o nedostopnosti zdravstvenega sistema. Njene vtise je zabeležil Boštjan Simčič.
Aleš Klinar letos obeležuje kar nekaj okroglih obletnic: 40 let ustvarjanja glasbe, 20 let zasedbe Rock Partyzani in svojih 60 let. In ker smo izvedeli, da bo te obletnice praznoval javno, smo ga povabili na pogovor.
V Doževi palači v Genovi je minuli konec tedna potekal festival revije za geopolitiko Limes. Revija, ki je svojo prvo številko posvetila vojni v Jugoslaviji, že 30 let spremlja dogajanje v svetu. Tudi na letošnjem že desetem festivalu je bilo v treh dneh moč slišati različne poglede in argumente priznanih italijanskih in tujih strokovnjakov, ki so v nabito polni dvorani razpravljali o aktualni geopolitični situaciji. Direktor revije Limes Lucio Caracciolo pa je za naš radio predstavil svoj pogled na palestinsko-izraelski konflikt.
Eduardo Strauch iz Urugvaja je eden od 16 preživelih letalske nesreče v gorovju Andi, zgodila se je leta 1972 in zanjo ve ves svet. Po resnični zgodbi sta namreč nastala knjiga in film z naslovom ŽIVI ( Alive). Eduardo Strauch je bil o nesreči tiho 30 let, zdaj ni več. O nesreči govori in piše, na goro vodi radovedne in posebne turiste. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.
Pred kratkim so podelili priznanja naj prostovoljskim projektom in prostovoljcem za minulo leto. Med prejemniki tega naziva je tudi Matic Štemberger, doma iz okolice Ilirske Bistrice, aktiven dijak zadnjega letnika gimnazije na Srednji tehniški šoli Koper in prostovoljni gasilec PGD Vrbovo. S svojimi idejami in delom prispeva k bogatenju dejavnosti na koprski šoli, ob tem je vključen v številne projekte. Kot pravi, se je na koncu dneva potrebno vprašati le: "Kaj sem dobrega naredil?".
Danes je martinovo, praznik vina. Osveščanju in pomenu odgovornega ter zmernega pitja alkohola bomo dodali strokovno mnenje o letošnji letini. Za vinogradniki in vinarji je namreč pestro in zelo zahtevno leto, ki se je razlikovalo od regije do regije. Pregled letošnje letine vina nam bo podal asistent z Biotehnične fakultete v Ljubljani Nik Mahnič.
Ekumenska skupnost bratov iz Taizéja skozi vse leto pripravlja enotedenska mednarodna srečanja za mlade med 16. in 29. letom. Namen takšnih srečanj je, da bi mladi z vsega sveta okrepili zaupanje, strpnost in dialog. Predvsem pa iščejo notranji mir in skozi delo ter molitev poglobijo svoje duhovno obzorje. Enotedensko bivanje v Taizéju v Franciji je priložnost, da se lahko povežeš sam s sabo, pove Peter Nanut iz Kanala, ki se je letos poleti udeležil tega srečanja. Boštjan Simčič
Zasedba Masharik je čutni organizem gorenjskih glasbenikov Maše Bogataj, pevke in kitaristke, klaviaturista Luke Zemljia ter bobnarja Bojana Marinka. Po uspešnem singlu Stran od oči predstavljajo novega z naslovom Brat moj. Tokrat z občutno bolj bendovskim zvokom nagovarjajo družbo, svet individualizma, v katerem živimo danes. »Brat moj, ne rabiš tekmovat z menoj. Brat moj, vsak ima svoj mali boj.« prepeva refren. Pri tem Maša Bogataj, pevka in avtorica pesmi, dodaja: »Skupaj nam je lepše, kot če smo vsak zase. Zakaj bi ves čas tekmovali med seboj, če si lahko raje pomagamo in gre tako vsem bolje?«
Tudi letos si bo v decembru Denis Opatič iz Dekanov nadel podobe treh dobrih mož. To bo storil že deveto leto zapored. Gre za večmesečni projekt, ki ga je letos začel že septembra, ko je na socialnih omrežjih objavil, da zbira plišaste igrače. Te bo v prazničnem času delil po koprskih ulicah. Anita Urbančič ga je obiskala v Dekanih, v božičkovi delavnici, in preverila, kako je šlo zbiranje igrač ter kako daleč je s pripravami.
Simon Vadnjal je spomladi izdal prvi album ' Dan za sanje'. Na črnem frizbiju, ki spominja na gramofonsko ploščo, je vtisnjena QR koda, ki vodi do glasbenih pretočnih platform, kjer lahko poslušamo devet avtorskih pesmi. In ena od njih je tudi aktualna Pesem in pol – 'Lajf na polno', o kateri je tekla beseda v pogovoru z Anito Urbančič.
Tetoviranje je zelo stara obrt. Včasih so bile tetovaže tabu, danes pa so nekaj povsem normalnega. Zanje se odloča vse več ljudi, včasih pa jih narekuje tudi moda. Primorec Tine Dekorti iz Lucije je eden redkih v Sloveniji, če ne edini, ki ne tetovira le po že narejenih kalupih, ampak tetovaže ustvarja sam od zasnove do končne izdelave. Svinčnik, barve,papir, stene, platno in koža so njegova najmočnejša orodja.
»Je kdo kaj rekel o ljubezni?« je približen prevod naslova prvenca švedske novinarke in pisateljice iraškega rodu Elaf Ali, v katerem je pogumno v prvi osebi predstavila tabuizirano temo nasilja zaradi časti. Tako kot veliko deklet iz različnih skupnosti po Evropi je namreč tudi sama odraščala v družini, ki je zatirala njeno pravico do svobodnih izbir in življenja prav zaradi morebitnega krnjenja družinske časti. Njena knjiga bo v slovenskem prevodu izšla prihodnje leto ali v začetku leta 2025. Šestintridesetletna avtorica je bila nedavno gostja koprske Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Skupaj z njo so se delavnice o raznolikosti manjšin in vlogi univerze pri vključujoči družbi, udeležili še predstavniki romske skupnosti na Slovaškem in v Sloveniji ter predstavnica judovske manjšine na Švedskem. Pred mikrofon jih je povabila Lea Širok.
Miha Lobnik je zagovornik načela enakosti. Vsako leto prejmemo njegovo redno poročilo za minulo koledarsko leto. Tokrat smo z zanimanjem brali tudi posebno poročilo o nedostopnosti objektov v javni rabi za ljudi z invalidnostmi, saj ti za invalidne osebe večinoma niso dobri, slabi pa so tudi obeti za prihodnost. Večini v teh objektih verjetno ne bo uspelo zadostiti predpisom do določenega datuma - 11.decembra 2025. Pomanjkljiva je tudi dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane dijake. Z Miho Lobnikom se pogovarja Nataša Benčič.
Še nedolgo nazaj je Stella predstavljala predelano verzijo svoje japonske skladbe 'Grom' z albuma 'Ta neki neki', zdaj pa med svoje poslušalce pošilja svežo glasbeno poslastico, ki seveda tudi tokrat skriva delček japonskega jezika. "Takšni smo" je naslov aktualne Pesmi in pol, ki jo predstavila v pogovoru z Anito Urbančič.
Koprčan Jure Čeh je mojster kitajskih borilnih veščin ter poznavalec mnogočesa, kar ponujata tradicionalna kitajska medicina in daoizem, pa tudi ustanovitelj in vodja QI LAB centra v Kopru.
Rok Černac je bil 15 let receptor v različnih hotelih v slovenski Istri, potem pa se je počasi naveličal pretežno sezonske narave dela, pri katerem te delodajalec potrebuje le od aprila do oktobra. Iskal je nove izzive, prošnje za delo pošiljal na zelo raznolike konce. Da se je preselil na Madžarsko, je naključje, je povedal v pogovoru z Anito Urbančič.
Neveljaven email naslov