Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi.
Nekaj poudarkov:
Zanimivo je, da si slepi zaželijo točno določeno barvo psa vodnika; recimo črno psico ali svetlo rumeno. Potem jim razložim, da pač barva res ni pomembna, ampak karakter psa.
Lahko izšolam svetovnega prvaka, ampak če človek na drugi stran psa ne bo mogel obvladati, nisem naredila nič.
Pse se je preveč počlovečilo. Od leta 1993 vzrejam sibirske huskyje in ne predstavljam si, da bi jih imela na kavču. To so psi, ki potrebujejo naravo, mraz in je prav, da so zunaj. Določeni psi morajo ostati prvinski.
1596 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi.
Nekaj poudarkov:
Zanimivo je, da si slepi zaželijo točno določeno barvo psa vodnika; recimo črno psico ali svetlo rumeno. Potem jim razložim, da pač barva res ni pomembna, ampak karakter psa.
Lahko izšolam svetovnega prvaka, ampak če človek na drugi stran psa ne bo mogel obvladati, nisem naredila nič.
Pse se je preveč počlovečilo. Od leta 1993 vzrejam sibirske huskyje in ne predstavljam si, da bi jih imela na kavču. To so psi, ki potrebujejo naravo, mraz in je prav, da so zunaj. Določeni psi morajo ostati prvinski.
Tokratna Pesem in pol je skladba 'Ko gledam' dvojca 2B. Predstavil jo je Gašper Mihelič. Foto: Matevž Kocjan
Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika letos praznujemo Plečnikovo leto. Največji slovenski arhitekt je svoj podpis pustil tudi na Tolminskem, kjer je pred 70 leti pripravil načrte za obnovo med drugo svetovno vojno požgane in porušene cerkve v vasi Ponikve na Šentviški planoti. Lani so se lotili popotresne obnove tega zadnjega večjega Plečnikovega dela, ki je tudi zanimiva turistična točka. Dela si je ogledala Mariša Bizjak.
Si lahko predstavljate, kakšen bi bil Koper brez pristanišča? Za to je potrebno pogledati na razglednice ali fotografije iz 50tih let prejšnjega stoletja. Eno osrednji vlog, da so 7.decembra leta 1958 otvorili prvi vez, je imel Danilo Petrinja. Rodil se je 20. februarja leta1922. Ob 100-letnici rojstva očeta koprskega pristanišča se ga spominjamo s sogovorniki in arhivskimi posnetki. Tjaša Škamperle
Simon Vadnjal predstavlja pesem Minus plus, ki so ji poslušalci namenili največ glasov v rubriki Pesem in pol. Z njim se je pogovorila Vesna Potočar Godnič.
Dominik Kozarič je v devetdesetih z romantičnimi baladami grel številna srca nežnejšega spola. Morda se spomnite uspešnic Reka luči in Ljubi jo nežno. Nato se je odločil za veliko spremembo v svojem življenju. 'Spakiral je kufre' in odšel v tople kraje, na španski otok Tenerife, kjer se temperature čez dan redko spustijo pod dvajset stopinj. Še naprej se ukvarja z glasbo, le da zdaj za turiste prepeva svetovne uspešnice. In uživa v okolju, ki na leto v povprečju ponudi kar 3 tisoč ur sonca.
Mirella Baruca je odraščala ob zvokih istrskega narečja none Vance in ob zvokih pisalnega stroja pokojnega očeta, novinarja Gilda Baruce. Ljubezen do pisane in govorjene besede je združila v spletnih in časopisnih zapisih – Štorje sz škrinje, najprej na družabnem omrežju face book, nato v časopisu Primorske novice. Na klepet jo je povabila Nataša Benčič.
2. februarja 2022 smo prvič obeležili Svetovni dan mokrišč kot mednarodni dan Združenih narodov, saj ga je generalna skupščina 30. avgusta 2021 sprejela z resolucijo, ki jo je podprlo 75 držav članic. Naša gostja je naravovarstvena nadzornica Petra Škrinjar iz Krajinskega parka Strunjan, ki jo je na klepet povabila Nataša Benčič.
V Kopru so podelili evro-sredozemsko literarno nagrado PONT, ki jo ob podpori MOK podeljujeta Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper in založba Beletrina. Tokrat je nagrado za svoj pesniški in esejistični opus prejel Jan Wagner iz Nemčije. Prvič so podelili tudi listine pont, ki so šle v roke Nini Medved, Barbari Pregelj in Patriziu Rigobonu. S prejemniki listin, ki so v novembru oz. decembru bivali na umetniški rezidenci v Hiši Alojza Kocjančiča v Kubedu, so organizatorji pripravili cikel kulturno-umetniških dogodkov.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete. Tudi o tem se je Anita Urbančič pogovorila s Katjo Čič, strokovno sodelavko Združenja za kronične nenalezljive bolezni.
Vsi, ki smo uporabniki spleta, smo soustvarjalci vsega, kar se tam dogaja. In tako je nastal internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana. Če vas okolje, v katerem živite, dovolj inspirira, je to odličen poligon za nastanek memov. Točno to je začutil tudi mladenič, ki na facebooku ustvarja pod imenom »Idrija memes«. Z memi nastavlja ogledalo Idrijsko-Cerkljanski regiji, njegove najljubše teme so: župan, Cerkljani in žlikrofi. Ker je Boštjan Simčič uporabnik interneta in to pomeni, da tudi sam širi meme, se je z veseljem posvetil FB skupini »Idrija memes«.
Potem ko je dobro zaživela daljinska pohodniška pot Julijana Trail in so jeseni predstavili še kolesarsko različico Julijana Bike, so v skupnosti Julijske Alpe pripravili še nov zimski produkt: Juliana Skitour. Gre za štiri turno-smučarske etape po Julijskih Alpah s skupno dolžino 52 kilometrov vse od Kranjske Gore do Tolmina. Paket vključuje polpenzion v dolini in spremstvo vodnika, vsaka od štirih etap pa ima dve težavnostni različici. Več o turnosmučarski pustolovščini pa v prispevku Mariše Bizjak.
Pesem in pol tega tedna sta predstavili kar obe, Samatha Maya in Stella. Z njima je poklepetal Jaka Zalar.
Ali je v današnjih šolah dovolj prostora za ustvarjalnost učencev in dijakov ter ali ima učitelj podporo, da mu omogoči tak način dela? To je bilo vprašanje, ki so ga na koprskih osnovnih in srednjih šolah postavili ustvarjalci dokumentarnega filma, ki je nastal pod okriljem Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in Zavoda za izobraževanje UMMI iz Kopra. Odzvale so se vse srednje šole, dijaški dom in večina osnovnih šol, ki so za kamero pripravili pester izbor ustvarjalnih aktivnosti: od čebelarskega krožka, likovne terapije, 3D printanja, ustvarjalnih ur italijanščine, klekljanja in še veliko drugega. S koordinatorjem projekta Lovrencom Habejem se je pogovarjala Tjaša Lotrič.
"Prihajam domov" zasedbe Hubert Hrbet je skladba, ki je poslušalce Radia Koper prepričala v rubriki Pesem in pol - zbrala je največ glasov poslušalcev. Pesem in skupino je predstavil Andrej Predin.
Čez približno 8 mesecev bosta Nova Gorica in Gorica povezani z novo, več kot 14 kilometrov dolgo kolesarsko in peš potjo. Pred dobrim tednom se je namreč na italijanski strani začela zadnja faza projekta Čezmejni park Isonzo-Soča, ki ga sofinacira Evropska unija, vodi pa EZTS GO. Na slovenski strani bo pot vodila tudi čez že zgrajeno brv čez Sočo, ki pa uporabnega dovoljenja še vedno nima. To pa zato, ker povezovalna pot do brvi še ni zgrajena. Stroji naj bi zdaj tam zares zabrneli prihodnji teden. Na italijanski strani, kjer so zakopali takoj, ko so svoj govor zaključili občinski veljaki z obeh strani meje, pa je bila Eva Furlan.
Fina Isolana je zgodba družine Kolman iz Izole, že dobrih sedem let. Majhen, okusno opremljen prostor sredi starega mestnega jedra Izole je hkrati trgovinica, prostor za pokušino, a tudi delavnica, v kateri Mitja in Sanja Kolman pripravljata in polnita izvirne solne, sladkorne in čajne mešanice. Zanimivo družinsko zgodbo predstavlja Nataša Benčič.
"Ne bom farsa za naivneže, niti fikus v nacionalkini dnevni sobi, pač pa angažiran zagovornik programskih standardov v službi javnosti." To je stavek z začetka manadata varuhinje pravic gledalcev in polsušalcev RTV Slovenija, Ilinke Todorovski. Pet let mu je bila zvesta. Kako hitro je minil ta mandat, kako jo je zaznamoval in kako so se svet in mediji v tem času močno spremenili, v pogovoru z Natašo Benčič.
Izmed treh pesmi, ki so se na Radiu Koper v letu 2021 največkrat predvajale, so poslušalci izbrali Pesem leta. To je postala Magnificova 'Sonce posijalo'. Skladba je nastala v maju 2021. Poslal nam jo je sin Svetislava iz Like in Belonkranjke Ivane. V zdaj že zelo znanem alpskem šlagerju v refrenu poje takole: "Ko boš oblekla kiklico, me povabila v kamrico, ko sapico ti bo jemalo, takrat bo meni zopet sonce posijalo." Z Magnificom se je pogovorila Mojca Klarič.
Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo (RIRDS) iz Solkana je v sodelovanju z Goriškim muzejem pripravilo novo stalno razstavo o solkanskih mizarjih. Ta pomeni razširitev in dopolnitev že obstoječe mizarske delavnice oziroma mizarskega muzeja. V njem so zdaj predstavljeni pohištveni elementi, tapecirana pisarniška oprema in drugi izdelki nekdaj zelo razvite mizarske obrti na Goriškem. Poseben prostor pa razstava namenja tudi interaktivnim oziroma multimedijskim vsebinam, s pomočjo katerih lahko mlajši in ostali obiskovalci spoznavajo kulturno-tehniško dediščino mizarstva v Solkanu. Prispevek je pripravil Valter Pregelj.
Radio Koper v sodelovanju z Znanstveno raziskovalnim središčem Koper pripravlja oddajo na Valovih znanja. Na sporedu bo vsako prvo sredo v mesecu. Tokrat smo v ospredje postavili delo raziskovalke dr. Urše Bratož, ki je v knjigi z naslovom Bledolična vsiljivka z Vzhoda - Kolera predstavila soočanje s to boleznijo. Na eni strani prinaša podatke o njenih demografskih posledicah, na drugi pa opazuje sprejemanje ukrepov za zajezitev njenega širjenja (omejevanje mobilnosti, karantena, izolacija,…), ki so bili rezultat sočasnih medicinskih in laičnih razumevanj te bolezni, širšega odnosa do zdravja, pa tudi gospodarskih dinamik v tem prostoru.
Neveljaven email naslov