Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Abdullah Aksu, turški umetnik

05.01.2016

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in eden od njih je Abdullah Aksu, ki že tri leta prebiva v Ljubljani. Prihaja iz turške Konye, znane predvsem po pesniku Rumiju in vrtečih se derviših. Po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik, saj je med študijem v Istanbulu njegovo srce osvojila tradicionalna turška umetnost, imenovana ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo.
Abdullah pravi, da najprej ni vedel, kje Slovenija sploh je, in da jo je moral, preden se je prvič odpravil k nam, poiskati na zemljevidu. Selitev v našo državo mu je predlagal prijatelj, ki ga je spoznal na Portugalskem. Preden se je preselil pa si je našo državo, ki je prej ni poznal, tudi ogledal:

Tu sem bil na obisku, saj sem želel preveriti, kakšna je ta država. Z ženo sva si ogledala Bled, navdušila pa naju je lepa narava in mir. No, bilo mi je všeč in zdaj sem tu.

Mir je še vedno ena od tistih lastnosti, ki jo na Sloveniji najbolj ceni. Kot pravi, se Turčija ne more primerjati z našo državo, saj so tam v večjih mestih povsod zastoji, veliko prometa in množice ljudi. Kljub mirnosti države, pa njegovi prvi tedni v Sloveniji niso bili ravno spokojni, saj je moral urediti ogromno dokumentov. Največ težav je z ženo imel pri urejanju dovoljenja za bivanje:

Sem sem prišel z ženo in na začetku je bilo kar precej težavno vse skupaj. Nisva namreč vedela, kako potekajo določeni postopki. Nisva vedela, kaj morava narediti najprej, kaj potem, česa ne smeva. Med postopki tudi nisva dobila dovolj informacij, ki bi naju vodile. Sva se pa sčasoma vsega naučila, in kadar česa nisva vedela, sva koga vprašala ali pa našla neko svojo pot.

Abdullah Aksu je po izobrazbi strojni inženir, a svojo strast je našel v tradicionalni turški umetnosti ebru, ki jo je želel predstaviti tudi Slovencem. Njegov načrt je bil, da v Sloveniji odpre atelje za ebru, postane učitelj, vodi delavnice, a mu na koncu ni uspelo najti primernega prostora. Turek se je hitro znašel, se zaposlil v jezikovni šoli in postal učitelj turščine. Na ta način je tudi veliko v stiku s Slovenci, ki pravi, da so zelo prisrčni, topli in strpni:

Po treh letih imam tu res dobre prijatelje, zato so na prvem mestu zagotovo ljudje, potem seveda narava in mirno okolje. Zagotovo pa lahko rečem, da so ljudje tisto, kar je najboljše v Sloveniji. Zaradi njih nam je priseljencem lažje.

Seveda se slovenska in turška kultura v marsičem razlikujeta. Turki so na primer navajeni, da obroke pripravijo tudi za svoje sosede, ti pa nato uslugo ob priložnosti vrnejo. A ko je turško-portugalski par v preteklosti pripravil sladico za slovenske sosede, je prišlo do smešne situacije:

Sladico sva z ženo dala na majhne krožnike, za vsakega soseda po eno. Jaz sem to nesel sosedom in eden izmed njih je odprl vrata ter vprašal: „Kaj je to?“ Povedal sem mu, da je to tradicionalna slaščica in da sva jo pripravila zanj. Iz svoje kuhinje je nato prinesel vilice in pokusil čisto majhen košček. Rekel sem mu, da lahko vzame cel krožnik, da je vse zanj, nato je odvrnil: „Ne, hvala, bilo je dovolj.“ To mi je bilo zelo smešno.

Da zaradi nepoznavanja druge kulture ne bi prihajalo do takšnih ali bolj kočljivih situacij Abdullah Aksu v okviru Društva Medkulturni dialog spodbuja druženje pripadnikov različnih držav ter pripravlja delavnice, spoznavne večere, večerje tako za Turke kot Slovence.

 


Drugi pogled

400 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Abdullah Aksu, turški umetnik

05.01.2016

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in eden od njih je Abdullah Aksu, ki že tri leta prebiva v Ljubljani. Prihaja iz turške Konye, znane predvsem po pesniku Rumiju in vrtečih se derviših. Po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik, saj je med študijem v Istanbulu njegovo srce osvojila tradicionalna turška umetnost, imenovana ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo.
Abdullah pravi, da najprej ni vedel, kje Slovenija sploh je, in da jo je moral, preden se je prvič odpravil k nam, poiskati na zemljevidu. Selitev v našo državo mu je predlagal prijatelj, ki ga je spoznal na Portugalskem. Preden se je preselil pa si je našo državo, ki je prej ni poznal, tudi ogledal:

Tu sem bil na obisku, saj sem želel preveriti, kakšna je ta država. Z ženo sva si ogledala Bled, navdušila pa naju je lepa narava in mir. No, bilo mi je všeč in zdaj sem tu.

Mir je še vedno ena od tistih lastnosti, ki jo na Sloveniji najbolj ceni. Kot pravi, se Turčija ne more primerjati z našo državo, saj so tam v večjih mestih povsod zastoji, veliko prometa in množice ljudi. Kljub mirnosti države, pa njegovi prvi tedni v Sloveniji niso bili ravno spokojni, saj je moral urediti ogromno dokumentov. Največ težav je z ženo imel pri urejanju dovoljenja za bivanje:

Sem sem prišel z ženo in na začetku je bilo kar precej težavno vse skupaj. Nisva namreč vedela, kako potekajo določeni postopki. Nisva vedela, kaj morava narediti najprej, kaj potem, česa ne smeva. Med postopki tudi nisva dobila dovolj informacij, ki bi naju vodile. Sva se pa sčasoma vsega naučila, in kadar česa nisva vedela, sva koga vprašala ali pa našla neko svojo pot.

Abdullah Aksu je po izobrazbi strojni inženir, a svojo strast je našel v tradicionalni turški umetnosti ebru, ki jo je želel predstaviti tudi Slovencem. Njegov načrt je bil, da v Sloveniji odpre atelje za ebru, postane učitelj, vodi delavnice, a mu na koncu ni uspelo najti primernega prostora. Turek se je hitro znašel, se zaposlil v jezikovni šoli in postal učitelj turščine. Na ta način je tudi veliko v stiku s Slovenci, ki pravi, da so zelo prisrčni, topli in strpni:

Po treh letih imam tu res dobre prijatelje, zato so na prvem mestu zagotovo ljudje, potem seveda narava in mirno okolje. Zagotovo pa lahko rečem, da so ljudje tisto, kar je najboljše v Sloveniji. Zaradi njih nam je priseljencem lažje.

Seveda se slovenska in turška kultura v marsičem razlikujeta. Turki so na primer navajeni, da obroke pripravijo tudi za svoje sosede, ti pa nato uslugo ob priložnosti vrnejo. A ko je turško-portugalski par v preteklosti pripravil sladico za slovenske sosede, je prišlo do smešne situacije:

Sladico sva z ženo dala na majhne krožnike, za vsakega soseda po eno. Jaz sem to nesel sosedom in eden izmed njih je odprl vrata ter vprašal: „Kaj je to?“ Povedal sem mu, da je to tradicionalna slaščica in da sva jo pripravila zanj. Iz svoje kuhinje je nato prinesel vilice in pokusil čisto majhen košček. Rekel sem mu, da lahko vzame cel krožnik, da je vse zanj, nato je odvrnil: „Ne, hvala, bilo je dovolj.“ To mi je bilo zelo smešno.

Da zaradi nepoznavanja druge kulture ne bi prihajalo do takšnih ali bolj kočljivih situacij Abdullah Aksu v okviru Društva Medkulturni dialog spodbuja druženje pripadnikov različnih držav ter pripravlja delavnice, spoznavne večere, večerje tako za Turke kot Slovence.

 


23.05.2017

Ronald Korthouwer z Nizozemske

Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.


16.05.2017

Issiaka Sanou iz Burkina Fasa

Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.


09.05.2017

Michale Stephan iz Libanona

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.05.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.04.2017

Dominik Golenhofen iz Nemčije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.04.2017

Emmanouil Santorinaios iz Grčije

Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.


11.04.2017

Francozinja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.04.2017

Petra Kozina Halčakova s Slovaške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.03.2017

Alexander Shcherbakov iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.03.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.03.2017

Anna Giang iz Kanade

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


07.03.2017

Lilijana Drolc iz Romunije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.02.2017

Samuel Gustavsson iz Švedske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.02.2017

Hanieh Ramandi iz Irana

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.02.2017

Amra Avdibašić (BIH)

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


07.02.2017

Zhanghua Ye s Kitajske

Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.


31.01.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


24.01.2017

Omar Escobar iz Hondurasa

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


17.01.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.01.2017

Nicolle Taveras Garcia iz Dominikanske republike

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 17 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov