Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Drugi pogled

19.01.2016


Pogovor s slaščičarjem, ki peče gurmanske burgerje

Ulična hrana za gurmane

Prvič sem v Slovenijo stopil 29. julija 2010. V Ljubljano. Močno je deževalo takrat. Sem prišel študirati ekonomijo. Zakaj Slovenija? Ker je bila od vseh jugoslovanskih dežel najboljša. In je še vedno,” pove Makedonec Tomislav Tabay, ki se je k nam preselil pred šestimi leti. Čeprav ga je v Slovenijo pripeljal sloves ljubljanske ekonomske fakultete kot najboljše na področju bivše Jugoslavije, ga je pot zanesla drugam – diplomiral je iz slaščičarstva. Danes je kuhar in lastnik manjšega lokala z ulično hrano.

Sem imel možnost, da spoznam Janeza Bratovža. To je zame en res ogromen privilegij. Če uspeš vsaj malo pogledati, kaj se dogaja v tej glavi, rečeš: “Ja, to je to! Hočem tako delati. Hočem tako napredovati.”

Pred nekaj meseci se je odločil, da je čas za poslovni izziv, in z bratovo pomočjo odprl prodajalno ulične hrane. Pri pripravi mesa prisega na sous-vide tehniko ali t.i. kuhanje v vakuumu.

Vsako jutro mi sami pečemo svoj kruh. Meso, ki ga dobivamo, je pa tukaj obdelano, in je poanta, da je čimbolj sveže, da izraža ta svoj okus. Uporabljamo samo slovensko meso, ker meni se zdi, da to najbolj omogoča, da dobivamo svežino. Ni zmrznjeno, ni uvoženo.

Poslovna klima v Sloveniji mu ustreza, okrca zgolj privatni sektor, ki ga je treba menda večkrat pocukati za rokav, sploh če gre za sodelovanje z manjšim poslovnežem, kakršen je sam: “Imam občutek, da moraš večkrat poklicati, da malo slišijo ali pa ne pozabijo nate. Tudi če se gre za to, da se jim da denar.

Operna hiša

Ni ogromna, ampak je lepa,” o starem delu operne hiše pove Makedonec, ki se navdušuje nad teraco tehniko in slovensko arhitekturno zgodbo.

V istem trenutku, ko se je razvijala na Dunaju Golden opera house, se je 300 km na jugu prav tako gradila ena majhna opera. Že takrat je slovenski narod imel željo, da je v istem koraku s svetom, da ne zaostane. To me zelo veseli. Zato sem jaz močno navdušen nad Slovenijo.

Ko pogovor nanese na domovino, Makedonec potrdi, da ekonomska in politična situacija v njegovi domovini stagnira, posledica pa je izseljevanje mlajših in starejših generacij.

Si predstavljate, da ljudje, ki imajo 50, 55 let, da se izselijo? Na polovici svojega življenja oni spakirajo in ne da bi dvakrat pomislili, oni grejo. Ne govorimo, da bi prišli v Slovenijo. V Kanado. Tako daleč so se odselili. To pa že nekaj pokaže.

Kajenje marihuane za zabavo

Čeprav je do tega trenutka Tomislava v življenju sledil svojemu delu in uspehu, pravi, da dlje kot do Slovenije ne bi šel. Bližina družine in prijateljev, ki živijo v Makedoniji, mu veliko pomeni. Tu mu je všeč in tu bo ostal. Tudi zato, ker je Slovenijo vzel za svojo, z zaskrbljenostjo pove …

Kakšna bo prihodnost v tej državi, če je pol prebivalcev zapohanih? Iskreno, tukaj ni slabo življenje, ravno nasprotno. Preveč je možnosti. Ravno to omogoča, da se to dogaja.

Da Makedončeva opažanja niso iz trte zvita, potrjuje raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je glede dnevne uporabe marihuane v Sloveniji ugotovila, da je v letu 2012 več kot 20-krat na mesec marihuano uporabilo kar okoli 6.350 državljanov.


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Drugi pogled

19.01.2016


Pogovor s slaščičarjem, ki peče gurmanske burgerje

Ulična hrana za gurmane

Prvič sem v Slovenijo stopil 29. julija 2010. V Ljubljano. Močno je deževalo takrat. Sem prišel študirati ekonomijo. Zakaj Slovenija? Ker je bila od vseh jugoslovanskih dežel najboljša. In je še vedno,” pove Makedonec Tomislav Tabay, ki se je k nam preselil pred šestimi leti. Čeprav ga je v Slovenijo pripeljal sloves ljubljanske ekonomske fakultete kot najboljše na področju bivše Jugoslavije, ga je pot zanesla drugam – diplomiral je iz slaščičarstva. Danes je kuhar in lastnik manjšega lokala z ulično hrano.

Sem imel možnost, da spoznam Janeza Bratovža. To je zame en res ogromen privilegij. Če uspeš vsaj malo pogledati, kaj se dogaja v tej glavi, rečeš: “Ja, to je to! Hočem tako delati. Hočem tako napredovati.”

Pred nekaj meseci se je odločil, da je čas za poslovni izziv, in z bratovo pomočjo odprl prodajalno ulične hrane. Pri pripravi mesa prisega na sous-vide tehniko ali t.i. kuhanje v vakuumu.

Vsako jutro mi sami pečemo svoj kruh. Meso, ki ga dobivamo, je pa tukaj obdelano, in je poanta, da je čimbolj sveže, da izraža ta svoj okus. Uporabljamo samo slovensko meso, ker meni se zdi, da to najbolj omogoča, da dobivamo svežino. Ni zmrznjeno, ni uvoženo.

Poslovna klima v Sloveniji mu ustreza, okrca zgolj privatni sektor, ki ga je treba menda večkrat pocukati za rokav, sploh če gre za sodelovanje z manjšim poslovnežem, kakršen je sam: “Imam občutek, da moraš večkrat poklicati, da malo slišijo ali pa ne pozabijo nate. Tudi če se gre za to, da se jim da denar.

Operna hiša

Ni ogromna, ampak je lepa,” o starem delu operne hiše pove Makedonec, ki se navdušuje nad teraco tehniko in slovensko arhitekturno zgodbo.

V istem trenutku, ko se je razvijala na Dunaju Golden opera house, se je 300 km na jugu prav tako gradila ena majhna opera. Že takrat je slovenski narod imel željo, da je v istem koraku s svetom, da ne zaostane. To me zelo veseli. Zato sem jaz močno navdušen nad Slovenijo.

Ko pogovor nanese na domovino, Makedonec potrdi, da ekonomska in politična situacija v njegovi domovini stagnira, posledica pa je izseljevanje mlajših in starejših generacij.

Si predstavljate, da ljudje, ki imajo 50, 55 let, da se izselijo? Na polovici svojega življenja oni spakirajo in ne da bi dvakrat pomislili, oni grejo. Ne govorimo, da bi prišli v Slovenijo. V Kanado. Tako daleč so se odselili. To pa že nekaj pokaže.

Kajenje marihuane za zabavo

Čeprav je do tega trenutka Tomislava v življenju sledil svojemu delu in uspehu, pravi, da dlje kot do Slovenije ne bi šel. Bližina družine in prijateljev, ki živijo v Makedoniji, mu veliko pomeni. Tu mu je všeč in tu bo ostal. Tudi zato, ker je Slovenijo vzel za svojo, z zaskrbljenostjo pove …

Kakšna bo prihodnost v tej državi, če je pol prebivalcev zapohanih? Iskreno, tukaj ni slabo življenje, ravno nasprotno. Preveč je možnosti. Ravno to omogoča, da se to dogaja.

Da Makedončeva opažanja niso iz trte zvita, potrjuje raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je glede dnevne uporabe marihuane v Sloveniji ugotovila, da je v letu 2012 več kot 20-krat na mesec marihuano uporabilo kar okoli 6.350 državljanov.


22.03.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.03.2016

Rusinja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.03.2016

Iranec Faramarz Ghobadian

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.03.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.02.2016

V življenju izbira težje poti

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.


16.02.2016

Tibor Babić

Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato sam zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Tibor Babić je Slovenijo sicer poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Njegova slovenščina je še začinjena z bosanskim naglasom, kdaj ga zanese tudi na angleščino. Z vnetim rolerjem in tudi enim izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, se je pogovarjala Špela Šebenik.


10.02.2016

Drugi pogled - Čeh

V Drugem pogledu na Prvem programu Radia Slovenija smo tokrat obiskali Novo mesto. Vodja in gonilna sila tamkajšnjega teniškega kluba je Čeh Jiři Volt. Po dveh tednih življenja v novi državi je takratni punci napisal dolgo pismo, da niti slučajno ne bo ostal tukaj in se bo vrnil na Češko. Stvari so se obrnile in tukaj živi že od leta 1998. Z njim se je pogovarjala Nataša Rašl.


09.02.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.02.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.01.2016

Američan Noah Charney

Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.


12.01.2016

"Mislil sem, da se v Evropi cedita med in mleko."

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.


05.01.2016

Abdullah Aksu, turški umetnik

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.


29.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.12.2015

Asrar Osmani iz Bangladeša

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


24.11.2015

Nino Bektashashvili iz Gruzije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 20 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov