Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s slaščičarjem, ki peče gurmanske burgerje
“Prvič sem v Slovenijo stopil 29. julija 2010. V Ljubljano. Močno je deževalo takrat. Sem prišel študirati ekonomijo. Zakaj Slovenija? Ker je bila od vseh jugoslovanskih dežel najboljša. In je še vedno,” pove Makedonec Tomislav Tabay, ki se je k nam preselil pred šestimi leti. Čeprav ga je v Slovenijo pripeljal sloves ljubljanske ekonomske fakultete kot najboljše na področju bivše Jugoslavije, ga je pot zanesla drugam – diplomiral je iz slaščičarstva. Danes je kuhar in lastnik manjšega lokala z ulično hrano.
Sem imel možnost, da spoznam Janeza Bratovža. To je zame en res ogromen privilegij. Če uspeš vsaj malo pogledati, kaj se dogaja v tej glavi, rečeš: “Ja, to je to! Hočem tako delati. Hočem tako napredovati.”
Pred nekaj meseci se je odločil, da je čas za poslovni izziv, in z bratovo pomočjo odprl prodajalno ulične hrane. Pri pripravi mesa prisega na sous-vide tehniko ali t.i. kuhanje v vakuumu.
Vsako jutro mi sami pečemo svoj kruh. Meso, ki ga dobivamo, je pa tukaj obdelano, in je poanta, da je čimbolj sveže, da izraža ta svoj okus. Uporabljamo samo slovensko meso, ker meni se zdi, da to najbolj omogoča, da dobivamo svežino. Ni zmrznjeno, ni uvoženo.
Poslovna klima v Sloveniji mu ustreza, okrca zgolj privatni sektor, ki ga je treba menda večkrat pocukati za rokav, sploh če gre za sodelovanje z manjšim poslovnežem, kakršen je sam: “Imam občutek, da moraš večkrat poklicati, da malo slišijo ali pa ne pozabijo nate. Tudi če se gre za to, da se jim da denar.
“Ni ogromna, ampak je lepa,” o starem delu operne hiše pove Makedonec, ki se navdušuje nad teraco tehniko in slovensko arhitekturno zgodbo.
V istem trenutku, ko se je razvijala na Dunaju Golden opera house, se je 300 km na jugu prav tako gradila ena majhna opera. Že takrat je slovenski narod imel željo, da je v istem koraku s svetom, da ne zaostane. To me zelo veseli. Zato sem jaz močno navdušen nad Slovenijo.
Ko pogovor nanese na domovino, Makedonec potrdi, da ekonomska in politična situacija v njegovi domovini stagnira, posledica pa je izseljevanje mlajših in starejših generacij.
Si predstavljate, da ljudje, ki imajo 50, 55 let, da se izselijo? Na polovici svojega življenja oni spakirajo in ne da bi dvakrat pomislili, oni grejo. Ne govorimo, da bi prišli v Slovenijo. V Kanado. Tako daleč so se odselili. To pa že nekaj pokaže.
Čeprav je do tega trenutka Tomislava v življenju sledil svojemu delu in uspehu, pravi, da dlje kot do Slovenije ne bi šel. Bližina družine in prijateljev, ki živijo v Makedoniji, mu veliko pomeni. Tu mu je všeč in tu bo ostal. Tudi zato, ker je Slovenijo vzel za svojo, z zaskrbljenostjo pove …
Kakšna bo prihodnost v tej državi, če je pol prebivalcev zapohanih? Iskreno, tukaj ni slabo življenje, ravno nasprotno. Preveč je možnosti. Ravno to omogoča, da se to dogaja.
Da Makedončeva opažanja niso iz trte zvita, potrjuje raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je glede dnevne uporabe marihuane v Sloveniji ugotovila, da je v letu 2012 več kot 20-krat na mesec marihuano uporabilo kar okoli 6.350 državljanov.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pogovor s slaščičarjem, ki peče gurmanske burgerje
“Prvič sem v Slovenijo stopil 29. julija 2010. V Ljubljano. Močno je deževalo takrat. Sem prišel študirati ekonomijo. Zakaj Slovenija? Ker je bila od vseh jugoslovanskih dežel najboljša. In je še vedno,” pove Makedonec Tomislav Tabay, ki se je k nam preselil pred šestimi leti. Čeprav ga je v Slovenijo pripeljal sloves ljubljanske ekonomske fakultete kot najboljše na področju bivše Jugoslavije, ga je pot zanesla drugam – diplomiral je iz slaščičarstva. Danes je kuhar in lastnik manjšega lokala z ulično hrano.
Sem imel možnost, da spoznam Janeza Bratovža. To je zame en res ogromen privilegij. Če uspeš vsaj malo pogledati, kaj se dogaja v tej glavi, rečeš: “Ja, to je to! Hočem tako delati. Hočem tako napredovati.”
Pred nekaj meseci se je odločil, da je čas za poslovni izziv, in z bratovo pomočjo odprl prodajalno ulične hrane. Pri pripravi mesa prisega na sous-vide tehniko ali t.i. kuhanje v vakuumu.
Vsako jutro mi sami pečemo svoj kruh. Meso, ki ga dobivamo, je pa tukaj obdelano, in je poanta, da je čimbolj sveže, da izraža ta svoj okus. Uporabljamo samo slovensko meso, ker meni se zdi, da to najbolj omogoča, da dobivamo svežino. Ni zmrznjeno, ni uvoženo.
Poslovna klima v Sloveniji mu ustreza, okrca zgolj privatni sektor, ki ga je treba menda večkrat pocukati za rokav, sploh če gre za sodelovanje z manjšim poslovnežem, kakršen je sam: “Imam občutek, da moraš večkrat poklicati, da malo slišijo ali pa ne pozabijo nate. Tudi če se gre za to, da se jim da denar.
“Ni ogromna, ampak je lepa,” o starem delu operne hiše pove Makedonec, ki se navdušuje nad teraco tehniko in slovensko arhitekturno zgodbo.
V istem trenutku, ko se je razvijala na Dunaju Golden opera house, se je 300 km na jugu prav tako gradila ena majhna opera. Že takrat je slovenski narod imel željo, da je v istem koraku s svetom, da ne zaostane. To me zelo veseli. Zato sem jaz močno navdušen nad Slovenijo.
Ko pogovor nanese na domovino, Makedonec potrdi, da ekonomska in politična situacija v njegovi domovini stagnira, posledica pa je izseljevanje mlajših in starejših generacij.
Si predstavljate, da ljudje, ki imajo 50, 55 let, da se izselijo? Na polovici svojega življenja oni spakirajo in ne da bi dvakrat pomislili, oni grejo. Ne govorimo, da bi prišli v Slovenijo. V Kanado. Tako daleč so se odselili. To pa že nekaj pokaže.
Čeprav je do tega trenutka Tomislava v življenju sledil svojemu delu in uspehu, pravi, da dlje kot do Slovenije ne bi šel. Bližina družine in prijateljev, ki živijo v Makedoniji, mu veliko pomeni. Tu mu je všeč in tu bo ostal. Tudi zato, ker je Slovenijo vzel za svojo, z zaskrbljenostjo pove …
Kakšna bo prihodnost v tej državi, če je pol prebivalcev zapohanih? Iskreno, tukaj ni slabo življenje, ravno nasprotno. Preveč je možnosti. Ravno to omogoča, da se to dogaja.
Da Makedončeva opažanja niso iz trte zvita, potrjuje raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je glede dnevne uporabe marihuane v Sloveniji ugotovila, da je v letu 2012 več kot 20-krat na mesec marihuano uporabilo kar okoli 6.350 državljanov.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
“Fajn se je smejati drugemu, to je priljubljena rekreacija.” To je odgovor stand-up komika Perice Jerkovića na vprašanje, zakaj se Slovenci radi smejimo vicem o Bosancih. Eden največjih poznavalcev stand-up komedije v Sloveniji, ki na tem področju deluje že 13 let, se je namreč iz Bosne v Slovenijo preselil v času vojne. V Koper je prišel z družino, a brez vsega – brez denarja, materialnih dobrin, dokumentov, brez poznanstev. Kako je biti begunec?
V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Sanskriti Kumar je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Je študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo. Več o njej, njenem pogledu na Slovenijo in Slovence ter o Indiji izveste v oddaji Drugi pogled.
Inacio Bintchende je prišel v Slovenijo še v času nekdanje Jugoslavije. Študiral je gozdarstvo in bil prepričan, da se bo po študiju vrnil domov v Gvinejo Bisao. Tako je tik pred diplomo domov že poslal knjige in druge svoje stvari. Potem pa so mu ponudili magistrski študij. Ostal je pri nas, se zaljubil, dobil otroke, ustanovil Afriški center v Sloveniji , televizijski gledalci pa so si ga zapomnili kot Janeza Belino.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.
Neveljaven email naslov