Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato sam zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Tibor Babić je Slovenijo sicer poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Njegova slovenščina je še začinjena z bosanskim naglasom, kdaj ga zanese tudi na angleščino. Z vnetim rolerjem in tudi enim izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, se je pogovarjala Špela Šebenik.

Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato Tibor Babić zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Slovenijo je poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali z otoka na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Je vnet roler, vsestranski športnik, samoučljiv glasbenik in tudi eden izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija. Doma se počuti v Londonu, tudi v Bosni, upa, da se bo kmalu tako dobro počutil tudi v Sloveniji. Še malo časa potrebuje, reče v smehu. Potreboval je kar nekaj časa, da se je navadil na to, da je tu. Prvi dan mu je bilo zelo neprijetno hoditi po ulici, saj je mislil, da vsi vedo, da ne zna govoriti slovensko. Čeprav se je kot otrok najprej naučil govoriti bosansko, je njegov primarni jezik angleščina, zdaj se želi dobro naučiti tudi slovensko. Uči se jo v pogovorih s prijatelji, še vedno pa mu delata težavo naglas in sklanjanje.

“Šel sem na tečaj slovenščine, ampak potem nisem več hodil. To mi je tako dolgočasno – učiti se jezik. Nisem se še niti navadil na nivo dela na fakulteti in da moram delati domače naloge tudi za jezik, to mi je – baahh … Nema šanse!”

Tibor v Ljubljani študira gozdarstvo, kar bi bilo najbrž za pravega Londončana čudna izbira. A ljubezen do narave in gozda ter tudi naše države so mu privzgojili starši, ki so z naravo odraščali v Bosni.

“Starši so mi vedno govorili, kako dobra je vaša država, da ima hribe, naravo, gozdove. Vrednote staršev so vplivale na moje odraščanje. In tako je narava postala zelo pomembna zame, že kot otrok sem veliko plezal po drevesih. Ne vem, London ni mesto zame. In zato sem rekel, zakaj pa ne, grem v Slovenijo. Pa tudi – študij v Angliji je zelo drag.”

Glede na to, da Tibor študira gozdarstvo, ni čudno, da je navdušen tudi nad Ljubljano, ki ima veliko zelenic, parkov in Rožnik. In vse je blizu, kar pomeni, da se lahko lažje dobi s prijatelji (kar je v Londonu včasih zelo težko) in lahko povsod gre z rolerji. Za ta šport (ali prevozno sredstvo) so ga navdušili prijatelji iz Bosne, Zvornika, kjer poleti skupaj rolajo, izvajajo različne trike in snemajo kratke filme svojih rolerskih podvigov. Tudi na Radio Slovenija je sredi (bolj mile) zime prišel v kratkih hlačah in na rolerjih. V Londonu je vsak petek rolal po središču tega velemesta – organizirana skupina navdušencev ustavi promet in potem se 200 ljudi z rolerji vozi po mestu. Vsi jih gledajo in slikajo, kot da bi bili slavni. V Ljubljani ni tako:

“Tu moja vrsta rolanja ni razširjena – street skating. Ko sem v kratkih hlačah, ker se na rolerjih zelo hitro ogreješ, me gledajo čudno – kot da bi bil bolan. No, edino zadnjič mi je en fant rekel: Svaka ti čast! Dobro je slišati besede spodbude tudi v Ljubljani.”  

Ne le rolanje, Tibor je vnet športnik – pleza, zanima se za gorsko kolesarstvo, trenira gimnastiko in borilne veščine. Včasih je treniral tudi plavanje. Pravi, da ga zanima vse, težava je le, da nima časa – ima šolo. Zahtevnost študija v Sloveniji ga je presenetila: veliko različnih predmetov, stopnja zahtevanega znanja pa visoka. Težave mu dela predvsem matematika. In če so njegove želje, da se vpiše na magisterij, mogoče tudi na doktorat, hitro doda: “Če bom naredil matematiko.”