Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V življenju izbira težje poti

23.02.2016

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržiča oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica – Lucia Lo Cascio.  18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Da bi se naučila drugega jezika, spoznala drugo kulturo in ljudi, so jo starši vpisali v slovenski vrtec v Romjanu. Zaradi nepoznavanja jezika je bilo težko, a s pomočjo vzgojiteljic, je šlo. Zato je šolanje nadaljevala na slovenskih šolah, pred dobrim letom pa je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane. Kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela – postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje in želi pomagati drugim.

“Poleg tega, da bi bila zdravnica, bi sodelovala tudi v politiki. Ampak politika v Italiji je tako … Pač moraš biti v eni stranki, da lahko pristopiš zraven. Meni se to ne zdi smiselno. Ker če si v redu oseba in misliš s svojo glavo … Misliti moraš s svojo glavo in ne s tisto od stranke. Ne vem, čutim neko obveznost do svoje države, Italije, da nekaj spremenim. Ker če ne, bodoče generacije ne bodo imele ne tega, kar imam jaz, imele bodo manj.”

V življenju Lucia ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola najprej tri mesece v Mostarju, nato v Ljubljani. Da bi bilo bolj pestro, bolj zanimivo, pravi. In ni se pustila prepričati o nasprotnem, čeprav so ji drugi selitev odsvetovali in ji rekli, da temu izzivu ne bo kos.

“Jaz pa sem rekla: Zmogla bom! Vem kaj hočem! Zdelo se mi je smiselno in sem tudi opravila letnik z dobrim uspehom.”  

Tudi pri izbiri maturitetnih predmetov je Lucija, Lučka ali Lu, kot Italijanko tudi kličejo v Sloveniji, izbrala težjo pot. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala teste iz matematike, zgodovine, biologije, italijanščine kot prvega tujega jezika in slovenščine kot maternega jezika. Čeprav se punca, ki rada jadra in poje, takšnih izzivov ne ustraši, pa priznava, da je bilo na začetku težko, ker nikogar ni poznala. V Mostarju je bil dijaški dom manjši, v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kjer med tednom domuje 500 dijakov, pa je drugače, ne pozna niti vseh dijakov iz istega hodnika.

“V dijaškem domu nimam toliko prijateljev. (…) Ne vem, zakaj, ampak ne zanima jih, da prihajam iz druge države in zakaj. Po prvem občutku ste Slovenci malo zaprti. Ne spustite zraven nekoga, ki pride iz tujine. Potrebujete čas, da spoznate osebo, da razumete, kdo je in kaj hoče. Na začetku je bilo tudi v mojem razredu nekoliko težko. So me sprejeli, ampak ni bilo tako lahko.”

Težje je bilo tudi zato, ker je Lucia v 3. letnik prišla sredi šolskega leta, zdaj pa se že počuti sprejeto. Ob prihodu je opazila tudi nekaj drugih razlik med Slovenci in Italijani:

“V Italiji sem bila navajena na mediteransko hrano, v dijaškem domu pa je dvakrat na dan meso. To je preveč. Potem so razlike v načinu življenja oz. delovnem dnevu: v Italiji se začne ob 8h in pol, 9h, tu ob 8. uri že vsi delajo. Trgovine so tu odprte ves dan, v Italiji so med 13. in 15. uro zaprte zaradi kosila. Večerja je tukaj res zgodaj, v Italiji pa je ob 8h, 9h zvečer, tudi pozneje.” 

Lucia, ki je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, je odraščala blizu italijansko-slovenske meje v Evropski uniji, zato ni čudno, da ne razume miselnosti ljudi, ki še vedno vztrajajo na razlikah in mejah. Pravi, da veliko Italijanov v Gorici ne gre na drugo stran meje v Slovenijo, čeprav je od druge svetovne vojne minilo 70 let. Nekaj teh “medsosedskih trenj” je doživela tudi sama. Na slovenskem liceju je imela, skupaj s še dvema sošolcema, ki sta bila tako kot ona “samo Italijana”, težave s slovenščino. Imeli so popravne izpite pri tem predmetu, ker jih profesorica ni marala. Ko so jo zamenjali, so opravili tudi izpit. Lucija prav tako ne razume zamejskih Slovencev oz. svojih vrstnikov s slovenskimi koreninami, ki ne bi nikoli izbrali take poti, kot jo je ona – torej šolanja in študija v Sloveniji. Meje so po njenem mnenju pač nesmiselne, na mladih pa je, da jih končno odpravijo.


Drugi pogled

404 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

V življenju izbira težje poti

23.02.2016

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržiča oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica – Lucia Lo Cascio.  18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Da bi se naučila drugega jezika, spoznala drugo kulturo in ljudi, so jo starši vpisali v slovenski vrtec v Romjanu. Zaradi nepoznavanja jezika je bilo težko, a s pomočjo vzgojiteljic, je šlo. Zato je šolanje nadaljevala na slovenskih šolah, pred dobrim letom pa je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane. Kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela – postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje in želi pomagati drugim.

“Poleg tega, da bi bila zdravnica, bi sodelovala tudi v politiki. Ampak politika v Italiji je tako … Pač moraš biti v eni stranki, da lahko pristopiš zraven. Meni se to ne zdi smiselno. Ker če si v redu oseba in misliš s svojo glavo … Misliti moraš s svojo glavo in ne s tisto od stranke. Ne vem, čutim neko obveznost do svoje države, Italije, da nekaj spremenim. Ker če ne, bodoče generacije ne bodo imele ne tega, kar imam jaz, imele bodo manj.”

V življenju Lucia ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola najprej tri mesece v Mostarju, nato v Ljubljani. Da bi bilo bolj pestro, bolj zanimivo, pravi. In ni se pustila prepričati o nasprotnem, čeprav so ji drugi selitev odsvetovali in ji rekli, da temu izzivu ne bo kos.

“Jaz pa sem rekla: Zmogla bom! Vem kaj hočem! Zdelo se mi je smiselno in sem tudi opravila letnik z dobrim uspehom.”  

Tudi pri izbiri maturitetnih predmetov je Lucija, Lučka ali Lu, kot Italijanko tudi kličejo v Sloveniji, izbrala težjo pot. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala teste iz matematike, zgodovine, biologije, italijanščine kot prvega tujega jezika in slovenščine kot maternega jezika. Čeprav se punca, ki rada jadra in poje, takšnih izzivov ne ustraši, pa priznava, da je bilo na začetku težko, ker nikogar ni poznala. V Mostarju je bil dijaški dom manjši, v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kjer med tednom domuje 500 dijakov, pa je drugače, ne pozna niti vseh dijakov iz istega hodnika.

“V dijaškem domu nimam toliko prijateljev. (…) Ne vem, zakaj, ampak ne zanima jih, da prihajam iz druge države in zakaj. Po prvem občutku ste Slovenci malo zaprti. Ne spustite zraven nekoga, ki pride iz tujine. Potrebujete čas, da spoznate osebo, da razumete, kdo je in kaj hoče. Na začetku je bilo tudi v mojem razredu nekoliko težko. So me sprejeli, ampak ni bilo tako lahko.”

Težje je bilo tudi zato, ker je Lucia v 3. letnik prišla sredi šolskega leta, zdaj pa se že počuti sprejeto. Ob prihodu je opazila tudi nekaj drugih razlik med Slovenci in Italijani:

“V Italiji sem bila navajena na mediteransko hrano, v dijaškem domu pa je dvakrat na dan meso. To je preveč. Potem so razlike v načinu življenja oz. delovnem dnevu: v Italiji se začne ob 8h in pol, 9h, tu ob 8. uri že vsi delajo. Trgovine so tu odprte ves dan, v Italiji so med 13. in 15. uro zaprte zaradi kosila. Večerja je tukaj res zgodaj, v Italiji pa je ob 8h, 9h zvečer, tudi pozneje.” 

Lucia, ki je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, je odraščala blizu italijansko-slovenske meje v Evropski uniji, zato ni čudno, da ne razume miselnosti ljudi, ki še vedno vztrajajo na razlikah in mejah. Pravi, da veliko Italijanov v Gorici ne gre na drugo stran meje v Slovenijo, čeprav je od druge svetovne vojne minilo 70 let. Nekaj teh “medsosedskih trenj” je doživela tudi sama. Na slovenskem liceju je imela, skupaj s še dvema sošolcema, ki sta bila tako kot ona “samo Italijana”, težave s slovenščino. Imeli so popravne izpite pri tem predmetu, ker jih profesorica ni marala. Ko so jo zamenjali, so opravili tudi izpit. Lucija prav tako ne razume zamejskih Slovencev oz. svojih vrstnikov s slovenskimi koreninami, ki ne bi nikoli izbrali take poti, kot jo je ona – torej šolanja in študija v Sloveniji. Meje so po njenem mnenju pač nesmiselne, na mladih pa je, da jih končno odpravijo.


20.06.2017

Švedinja Marina Martensson

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.06.2017

Elizabeth Omoregie iz Bolgarije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.06.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.05.2017

Leena Raguchandran iz Malezije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.05.2017

Ronald Korthouwer z Nizozemske

Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.


16.05.2017

Issiaka Sanou iz Burkina Fasa

Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.


09.05.2017

Michale Stephan iz Libanona

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.05.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.04.2017

Dominik Golenhofen iz Nemčije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.04.2017

Emmanouil Santorinaios iz Grčije

Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.


11.04.2017

Francozinja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.04.2017

Petra Kozina Halčakova s Slovaške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.03.2017

Alexander Shcherbakov iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.03.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.03.2017

Anna Giang iz Kanade

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


07.03.2017

Lilijana Drolc iz Romunije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.02.2017

Samuel Gustavsson iz Švedske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.02.2017

Hanieh Ramandi iz Irana

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.02.2017

Amra Avdibašić (BIH)

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


07.02.2017

Zhanghua Ye s Kitajske

Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.


Stran 17 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov