Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V življenju izbira težje poti

23.02.2016

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržiča oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica – Lucia Lo Cascio.  18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Da bi se naučila drugega jezika, spoznala drugo kulturo in ljudi, so jo starši vpisali v slovenski vrtec v Romjanu. Zaradi nepoznavanja jezika je bilo težko, a s pomočjo vzgojiteljic, je šlo. Zato je šolanje nadaljevala na slovenskih šolah, pred dobrim letom pa je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane. Kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela – postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje in želi pomagati drugim.

“Poleg tega, da bi bila zdravnica, bi sodelovala tudi v politiki. Ampak politika v Italiji je tako … Pač moraš biti v eni stranki, da lahko pristopiš zraven. Meni se to ne zdi smiselno. Ker če si v redu oseba in misliš s svojo glavo … Misliti moraš s svojo glavo in ne s tisto od stranke. Ne vem, čutim neko obveznost do svoje države, Italije, da nekaj spremenim. Ker če ne, bodoče generacije ne bodo imele ne tega, kar imam jaz, imele bodo manj.”

V življenju Lucia ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola najprej tri mesece v Mostarju, nato v Ljubljani. Da bi bilo bolj pestro, bolj zanimivo, pravi. In ni se pustila prepričati o nasprotnem, čeprav so ji drugi selitev odsvetovali in ji rekli, da temu izzivu ne bo kos.

“Jaz pa sem rekla: Zmogla bom! Vem kaj hočem! Zdelo se mi je smiselno in sem tudi opravila letnik z dobrim uspehom.”  

Tudi pri izbiri maturitetnih predmetov je Lucija, Lučka ali Lu, kot Italijanko tudi kličejo v Sloveniji, izbrala težjo pot. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala teste iz matematike, zgodovine, biologije, italijanščine kot prvega tujega jezika in slovenščine kot maternega jezika. Čeprav se punca, ki rada jadra in poje, takšnih izzivov ne ustraši, pa priznava, da je bilo na začetku težko, ker nikogar ni poznala. V Mostarju je bil dijaški dom manjši, v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kjer med tednom domuje 500 dijakov, pa je drugače, ne pozna niti vseh dijakov iz istega hodnika.

“V dijaškem domu nimam toliko prijateljev. (…) Ne vem, zakaj, ampak ne zanima jih, da prihajam iz druge države in zakaj. Po prvem občutku ste Slovenci malo zaprti. Ne spustite zraven nekoga, ki pride iz tujine. Potrebujete čas, da spoznate osebo, da razumete, kdo je in kaj hoče. Na začetku je bilo tudi v mojem razredu nekoliko težko. So me sprejeli, ampak ni bilo tako lahko.”

Težje je bilo tudi zato, ker je Lucia v 3. letnik prišla sredi šolskega leta, zdaj pa se že počuti sprejeto. Ob prihodu je opazila tudi nekaj drugih razlik med Slovenci in Italijani:

“V Italiji sem bila navajena na mediteransko hrano, v dijaškem domu pa je dvakrat na dan meso. To je preveč. Potem so razlike v načinu življenja oz. delovnem dnevu: v Italiji se začne ob 8h in pol, 9h, tu ob 8. uri že vsi delajo. Trgovine so tu odprte ves dan, v Italiji so med 13. in 15. uro zaprte zaradi kosila. Večerja je tukaj res zgodaj, v Italiji pa je ob 8h, 9h zvečer, tudi pozneje.” 

Lucia, ki je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, je odraščala blizu italijansko-slovenske meje v Evropski uniji, zato ni čudno, da ne razume miselnosti ljudi, ki še vedno vztrajajo na razlikah in mejah. Pravi, da veliko Italijanov v Gorici ne gre na drugo stran meje v Slovenijo, čeprav je od druge svetovne vojne minilo 70 let. Nekaj teh “medsosedskih trenj” je doživela tudi sama. Na slovenskem liceju je imela, skupaj s še dvema sošolcema, ki sta bila tako kot ona “samo Italijana”, težave s slovenščino. Imeli so popravne izpite pri tem predmetu, ker jih profesorica ni marala. Ko so jo zamenjali, so opravili tudi izpit. Lucija prav tako ne razume zamejskih Slovencev oz. svojih vrstnikov s slovenskimi koreninami, ki ne bi nikoli izbrali take poti, kot jo je ona – torej šolanja in študija v Sloveniji. Meje so po njenem mnenju pač nesmiselne, na mladih pa je, da jih končno odpravijo.


Drugi pogled

400 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

V življenju izbira težje poti

23.02.2016

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.

Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržiča oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica – Lucia Lo Cascio.  18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Da bi se naučila drugega jezika, spoznala drugo kulturo in ljudi, so jo starši vpisali v slovenski vrtec v Romjanu. Zaradi nepoznavanja jezika je bilo težko, a s pomočjo vzgojiteljic, je šlo. Zato je šolanje nadaljevala na slovenskih šolah, pred dobrim letom pa je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane. Kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela – postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje in želi pomagati drugim.

“Poleg tega, da bi bila zdravnica, bi sodelovala tudi v politiki. Ampak politika v Italiji je tako … Pač moraš biti v eni stranki, da lahko pristopiš zraven. Meni se to ne zdi smiselno. Ker če si v redu oseba in misliš s svojo glavo … Misliti moraš s svojo glavo in ne s tisto od stranke. Ne vem, čutim neko obveznost do svoje države, Italije, da nekaj spremenim. Ker če ne, bodoče generacije ne bodo imele ne tega, kar imam jaz, imele bodo manj.”

V življenju Lucia ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola najprej tri mesece v Mostarju, nato v Ljubljani. Da bi bilo bolj pestro, bolj zanimivo, pravi. In ni se pustila prepričati o nasprotnem, čeprav so ji drugi selitev odsvetovali in ji rekli, da temu izzivu ne bo kos.

“Jaz pa sem rekla: Zmogla bom! Vem kaj hočem! Zdelo se mi je smiselno in sem tudi opravila letnik z dobrim uspehom.”  

Tudi pri izbiri maturitetnih predmetov je Lucija, Lučka ali Lu, kot Italijanko tudi kličejo v Sloveniji, izbrala težjo pot. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala teste iz matematike, zgodovine, biologije, italijanščine kot prvega tujega jezika in slovenščine kot maternega jezika. Čeprav se punca, ki rada jadra in poje, takšnih izzivov ne ustraši, pa priznava, da je bilo na začetku težko, ker nikogar ni poznala. V Mostarju je bil dijaški dom manjši, v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kjer med tednom domuje 500 dijakov, pa je drugače, ne pozna niti vseh dijakov iz istega hodnika.

“V dijaškem domu nimam toliko prijateljev. (…) Ne vem, zakaj, ampak ne zanima jih, da prihajam iz druge države in zakaj. Po prvem občutku ste Slovenci malo zaprti. Ne spustite zraven nekoga, ki pride iz tujine. Potrebujete čas, da spoznate osebo, da razumete, kdo je in kaj hoče. Na začetku je bilo tudi v mojem razredu nekoliko težko. So me sprejeli, ampak ni bilo tako lahko.”

Težje je bilo tudi zato, ker je Lucia v 3. letnik prišla sredi šolskega leta, zdaj pa se že počuti sprejeto. Ob prihodu je opazila tudi nekaj drugih razlik med Slovenci in Italijani:

“V Italiji sem bila navajena na mediteransko hrano, v dijaškem domu pa je dvakrat na dan meso. To je preveč. Potem so razlike v načinu življenja oz. delovnem dnevu: v Italiji se začne ob 8h in pol, 9h, tu ob 8. uri že vsi delajo. Trgovine so tu odprte ves dan, v Italiji so med 13. in 15. uro zaprte zaradi kosila. Večerja je tukaj res zgodaj, v Italiji pa je ob 8h, 9h zvečer, tudi pozneje.” 

Lucia, ki je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, je odraščala blizu italijansko-slovenske meje v Evropski uniji, zato ni čudno, da ne razume miselnosti ljudi, ki še vedno vztrajajo na razlikah in mejah. Pravi, da veliko Italijanov v Gorici ne gre na drugo stran meje v Slovenijo, čeprav je od druge svetovne vojne minilo 70 let. Nekaj teh “medsosedskih trenj” je doživela tudi sama. Na slovenskem liceju je imela, skupaj s še dvema sošolcema, ki sta bila tako kot ona “samo Italijana”, težave s slovenščino. Imeli so popravne izpite pri tem predmetu, ker jih profesorica ni marala. Ko so jo zamenjali, so opravili tudi izpit. Lucija prav tako ne razume zamejskih Slovencev oz. svojih vrstnikov s slovenskimi koreninami, ki ne bi nikoli izbrali take poti, kot jo je ona – torej šolanja in študija v Sloveniji. Meje so po njenem mnenju pač nesmiselne, na mladih pa je, da jih končno odpravijo.


30.04.2019

“Jaz sem ‘makaronar’, ti imaš pa traktor.”

Naredili smo izračun (po Googlovem zemljevidu). Izhodišče: Cortina d'Ampezzo. Cilj: Krtina D'Ampezzo. Oddaljenost je približno 300 km ali 4 ure vožnje z avtomobilom. Torino pa je od Krtine, v kateri že 12 let živi Roberto Monas, še bolj oddaljen. Kaj imata skupnega Cortina in Krtina d'Ampezzo? Zakaj Slovenke hodijo na tečaj italijanščine, Slovenci pa na tečaj nemščine? Kaj je »kočerja« in zakaj mi Slovenci ne znamo skuhati testenin?


23.04.2019

Ernesto Gainza iz Venezuele

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.


16.04.2019

Richard Matondo Kimpala, ponovitev

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


09.04.2019

“En sendvič, prosim. Z 200 gramov salame.”

Anika Dziewior Pavlin ne mara, če kdo reče, da sta poljščina in slovenščina podobna jezika ter da je zato učenje lažje


02.04.2019

“Vsaj na tri leta rabim Buenos Aires”

Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.


26.03.2019

Gruzijec Tamazi Nozadze

K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.


19.03.2019

Čeh Vojta Hemala

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.03.2019

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?


05.03.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.02.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.02.2019

Irene Debeljak, Filipini

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.02.2019

Minyoung Chang, Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.02.2019

Manas Mussapirov, Kazahstan

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.01.2019

Tetyana Makara, Ukrajina

Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.


22.01.2019

Mehičan Miguel Eckles Gomez

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.01.2019

“Slovenščina je hipster jezik”

Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.


08.01.2019

Eyachew Tefera iz Etiopije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.01.2019

Francoz Nicolas Neve

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.12.2018

Rusinja Olga Kajba

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.12.2018

Laura Tobin z Irske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 12 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov