Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Yuri Barron (ZDA)

08.11.2016


Na dan ameriških predsedniških volitev je bil gost oddaje Drugi pogled Američan. Filozof, učitelj in pisatelj Yuri Barron (ime je sicer rusko) se je rodil na Aljaski, odraščal v Seattlu, veliko je potoval po svetu, se za nekaj časa ustalil na Cipru, v Libanonu in še kje, zadnjih devet let in pol pa živi v Sloveniji. Bolj po naključju, čeprav ga s Slovenijo vežejo sorodstvene vezi – njegov dedek je bil s Prekmurja. Kar je prav tako izvedel po naključju, leta 2002, ko je materi povedal za svoj načrt, da potuje iz Milana do Aten po kopnem čez Balkan:

“Takoj mi je odpisala mail, čeprav mi ponavadi ne: »Tvoj dedek je bil iz Jugoslavije, ko prideš v Slovenijo, pokliči to številko.« Takrat sem bil star 21 let in vse življenje sem mislil, da je bil moj dedek Nemec. V bistvu pa je bil rojen v Prekmurju in se je leta 1936 pri 16-ih preselil v Nemčijo in tam živel 20 let, tudi moja teta in stric sta se tam rodila. Bil sem jezen, saj sem vse življenje mislil, da je v meni četrtina Nemca, pa sploh ni. Takrat sem torej prišel v Ljubljano, poklical številko in so mi rekli, naj grem na vlak za Mursko Soboto. Pojma nisem imel, kje je to! Srečali smo se in najprej so mi izrekli dobrodošlico, takoj zatem pa me vprašali, zakaj moj dedek ni z njimi govoril 26 let … Izkazalo se je, da jim je vedno pisala moja babica, ki je bila Rusinja in je umrla leta 76. Po njeni smrti z njimi ni več govoril.”

Leta 2007 je prišel nazaj v Slovenijo in ostal. Čeprav pravi, da je njegov dom tam, kjer tisto noč spi, pa se v Ljubljani še vedno kdaj počuti kot turist. Mogoče tudi zaradi tega, ker ne zna govoriti slovensko. Enostavno se mu tega ni bilo treba naučiti, pravi, ker v Sloveniji vsi govorijo angleško. Prav tako ni nameraval ostati tako dolgo, zdaj pa je že jasno, da ga bo pisanje turističnih vodičev In your pocket kmalu odpeljalo v Avstralijo in nazaj  v Libanon, državo, ki mu je zelo pri srcu.

“V Sloveniji vse funkcionira, lahko najameš avto, se odpelješ kamorkoli. To ceniš potem, ko nekaj mesecev preživiš v Bejrutu. Tam je absolutni kaos. Internet in telefoni ne delajo dobro, elektrike neprestano zmanjkuje, ne moreš piti vode iz pipe, promet je nor, odvoz smeti ne deluje. Nič ne funkcionira in vse je drago. Slovenija pa je čisto nasprotje. Rad in nerad ju imam zaradi podobnih razlogov. V Bejrutu ne bi nikoli živel vseh 12 mesecev v letu, je enostavno preveč naporno, super je iti tja za mesec ali dva. Tukaj v Sloveniji pa tudi ne bi živel vse leto, ker je tako mirno in tiho, po 12 mesecih postane počasno, dolgočasno, videvaš iste ljudi, ob nedeljah je Ljubljana še vedno mesto duhov.”

Yuri Barron prav tako ne razmišlja o tem, da bi se vrnil v Združene države Amerike:

“Če sem odkrit, ne bi nikoli več živel v ZDA, saj sem videl, kakšne so stvari drugje. Kot prvo je bolj zanimivo živeti v tujini, boljša je tudi kakovost življenja. ZDA so dobre, če si oseba, ki ji gre le za delo, delo, delo, tekmovanje, tekmovanje, tekmovanje in povzpenjanje, povzpenjanje, povzpenjanje. Če nisi tak, ni najbolj prijazno okolje, predvsem v mestih ne, kjer življenjski stroški v zadnjih letih rastejo. Zato se vračam le na vsaka tri leta.”

Kljub temu budno spremlja volilno kampanjo. Vsak dan je zjutraj preverjal BBC ali New York Times, da je videl, katero neumnost je izustil Trump.

“Gre za najboljšo kampanjo, kar zadeva zabavo – ni še bilo kampanje, kjer bi jo vsi spremljali vse leto. Kako je prišlo do tega? Kratek odgovor bi bil, da gre za konec tri- ali štiridesetletja dolgega obdobja tega, kako deluje naš volilni sistem, kako mediji ne funkcionirajo več tako, kot bi morali, vzpona desničarskih medijev, do komentarjev na Facebooku. Ko jih bereš, imaš občutek, da so ljudem sprali možgane – na obeh straneh.”

Prošnje za volitve po pošti sicer ni odposlal, razlog pa je ta, da je v njegovi zvezni državi Washington izid že v naprej jasen – vedno zmaga demokratski predsedniški kandidat. Ameriški predsedniški in tudi volilni sistem nasploh sta po mnenju filozofa, pisatelja in učitelja zelo zapletena in zastarela.

“Naš sistem je nastal na podlagi tega, kakšne so bile ZDA leta 1776 ali 1783. Tako deluje ves predsedniški elektorski volilni sistem, v moji zvezni državi na primer vedno zmaga demokrat, pomembnih je le nekaj držav: Ohio, Florida, Pennsylvania in še kakšna država, kjer volijo enkrat republikanca drugič demokrata. Ta sistem je malo čuden: leta 2000, tudi če odmislimo, kaj se je dogajalo na Floridi, je Gore dobil večje število vseh glasov, pa ni postal predsednik. Potem je tu naš dvodomni parlament: v zgornjem domu, senatu, ima Kalifornija z več kot 30 milijoni prebivalcev dva senatorja, prav tako Aljaska, kjer živi le pol milijona ljudi. To je čudno! Mogoče je bilo smiselno, ko smo imeli 13 kolonij, ne pa zdaj, ko imajo ZDA 320 milijonov prebivalcev.”  

Za Yurija Barrona bo noč z 8. na 9. november dolga. Iz Slovenije bo namreč spremljal, kdo bo postal 45. predsednik Združenih držav Amerike.


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Yuri Barron (ZDA)

08.11.2016


Na dan ameriških predsedniških volitev je bil gost oddaje Drugi pogled Američan. Filozof, učitelj in pisatelj Yuri Barron (ime je sicer rusko) se je rodil na Aljaski, odraščal v Seattlu, veliko je potoval po svetu, se za nekaj časa ustalil na Cipru, v Libanonu in še kje, zadnjih devet let in pol pa živi v Sloveniji. Bolj po naključju, čeprav ga s Slovenijo vežejo sorodstvene vezi – njegov dedek je bil s Prekmurja. Kar je prav tako izvedel po naključju, leta 2002, ko je materi povedal za svoj načrt, da potuje iz Milana do Aten po kopnem čez Balkan:

“Takoj mi je odpisala mail, čeprav mi ponavadi ne: »Tvoj dedek je bil iz Jugoslavije, ko prideš v Slovenijo, pokliči to številko.« Takrat sem bil star 21 let in vse življenje sem mislil, da je bil moj dedek Nemec. V bistvu pa je bil rojen v Prekmurju in se je leta 1936 pri 16-ih preselil v Nemčijo in tam živel 20 let, tudi moja teta in stric sta se tam rodila. Bil sem jezen, saj sem vse življenje mislil, da je v meni četrtina Nemca, pa sploh ni. Takrat sem torej prišel v Ljubljano, poklical številko in so mi rekli, naj grem na vlak za Mursko Soboto. Pojma nisem imel, kje je to! Srečali smo se in najprej so mi izrekli dobrodošlico, takoj zatem pa me vprašali, zakaj moj dedek ni z njimi govoril 26 let … Izkazalo se je, da jim je vedno pisala moja babica, ki je bila Rusinja in je umrla leta 76. Po njeni smrti z njimi ni več govoril.”

Leta 2007 je prišel nazaj v Slovenijo in ostal. Čeprav pravi, da je njegov dom tam, kjer tisto noč spi, pa se v Ljubljani še vedno kdaj počuti kot turist. Mogoče tudi zaradi tega, ker ne zna govoriti slovensko. Enostavno se mu tega ni bilo treba naučiti, pravi, ker v Sloveniji vsi govorijo angleško. Prav tako ni nameraval ostati tako dolgo, zdaj pa je že jasno, da ga bo pisanje turističnih vodičev In your pocket kmalu odpeljalo v Avstralijo in nazaj  v Libanon, državo, ki mu je zelo pri srcu.

“V Sloveniji vse funkcionira, lahko najameš avto, se odpelješ kamorkoli. To ceniš potem, ko nekaj mesecev preživiš v Bejrutu. Tam je absolutni kaos. Internet in telefoni ne delajo dobro, elektrike neprestano zmanjkuje, ne moreš piti vode iz pipe, promet je nor, odvoz smeti ne deluje. Nič ne funkcionira in vse je drago. Slovenija pa je čisto nasprotje. Rad in nerad ju imam zaradi podobnih razlogov. V Bejrutu ne bi nikoli živel vseh 12 mesecev v letu, je enostavno preveč naporno, super je iti tja za mesec ali dva. Tukaj v Sloveniji pa tudi ne bi živel vse leto, ker je tako mirno in tiho, po 12 mesecih postane počasno, dolgočasno, videvaš iste ljudi, ob nedeljah je Ljubljana še vedno mesto duhov.”

Yuri Barron prav tako ne razmišlja o tem, da bi se vrnil v Združene države Amerike:

“Če sem odkrit, ne bi nikoli več živel v ZDA, saj sem videl, kakšne so stvari drugje. Kot prvo je bolj zanimivo živeti v tujini, boljša je tudi kakovost življenja. ZDA so dobre, če si oseba, ki ji gre le za delo, delo, delo, tekmovanje, tekmovanje, tekmovanje in povzpenjanje, povzpenjanje, povzpenjanje. Če nisi tak, ni najbolj prijazno okolje, predvsem v mestih ne, kjer življenjski stroški v zadnjih letih rastejo. Zato se vračam le na vsaka tri leta.”

Kljub temu budno spremlja volilno kampanjo. Vsak dan je zjutraj preverjal BBC ali New York Times, da je videl, katero neumnost je izustil Trump.

“Gre za najboljšo kampanjo, kar zadeva zabavo – ni še bilo kampanje, kjer bi jo vsi spremljali vse leto. Kako je prišlo do tega? Kratek odgovor bi bil, da gre za konec tri- ali štiridesetletja dolgega obdobja tega, kako deluje naš volilni sistem, kako mediji ne funkcionirajo več tako, kot bi morali, vzpona desničarskih medijev, do komentarjev na Facebooku. Ko jih bereš, imaš občutek, da so ljudem sprali možgane – na obeh straneh.”

Prošnje za volitve po pošti sicer ni odposlal, razlog pa je ta, da je v njegovi zvezni državi Washington izid že v naprej jasen – vedno zmaga demokratski predsedniški kandidat. Ameriški predsedniški in tudi volilni sistem nasploh sta po mnenju filozofa, pisatelja in učitelja zelo zapletena in zastarela.

“Naš sistem je nastal na podlagi tega, kakšne so bile ZDA leta 1776 ali 1783. Tako deluje ves predsedniški elektorski volilni sistem, v moji zvezni državi na primer vedno zmaga demokrat, pomembnih je le nekaj držav: Ohio, Florida, Pennsylvania in še kakšna država, kjer volijo enkrat republikanca drugič demokrata. Ta sistem je malo čuden: leta 2000, tudi če odmislimo, kaj se je dogajalo na Floridi, je Gore dobil večje število vseh glasov, pa ni postal predsednik. Potem je tu naš dvodomni parlament: v zgornjem domu, senatu, ima Kalifornija z več kot 30 milijoni prebivalcev dva senatorja, prav tako Aljaska, kjer živi le pol milijona ljudi. To je čudno! Mogoče je bilo smiselno, ko smo imeli 13 kolonij, ne pa zdaj, ko imajo ZDA 320 milijonov prebivalcev.”  

Za Yurija Barrona bo noč z 8. na 9. november dolga. Iz Slovenije bo namreč spremljal, kdo bo postal 45. predsednik Združenih držav Amerike.


20.02.2018

Portugalka Jessica Martinez Lima

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.02.2018

Nicolas Warzagier, Francija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.02.2018

Hyewon Yang, Južna Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.01.2018

Lise Pedersen Pavšič, Danska

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.01.2018

Adele Gray, Angležinja, rojena v Bahrajnu

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


16.01.2018

Armence Valery Arakelov

Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.


09.01.2018

Hrvat Dražen Stojanović

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.01.2018

Jarmila Melinec iz Češke

V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.


26.12.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.12.2017

Amerikanec v Naklem: Ernie Mendillo

V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.


12.12.2017

Korab Jorgacieski, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.12.2017

Ramon Turnes Perez, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.11.2017

Theo Karoumenos iz Francije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


21.11.2017

Catherine Nakato iz Ugande

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.11.2017

Samuel Gustavsson, Švedska

Pripravlja: N. Petauer


07.11.2017

Hisham Hamad, Palestina

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


31.10.2017

Kevin Meyer iz Južne Afrike

Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.


24.10.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


17.10.2017

Nadira Karim, Trinidad in Tobago

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.10.2017

Widad Tamimi, Italijanka judovsko-palestinskih korenin

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 15 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov