Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Yuri Barron (ZDA)

08.11.2016


Na dan ameriških predsedniških volitev je bil gost oddaje Drugi pogled Američan. Filozof, učitelj in pisatelj Yuri Barron (ime je sicer rusko) se je rodil na Aljaski, odraščal v Seattlu, veliko je potoval po svetu, se za nekaj časa ustalil na Cipru, v Libanonu in še kje, zadnjih devet let in pol pa živi v Sloveniji. Bolj po naključju, čeprav ga s Slovenijo vežejo sorodstvene vezi – njegov dedek je bil s Prekmurja. Kar je prav tako izvedel po naključju, leta 2002, ko je materi povedal za svoj načrt, da potuje iz Milana do Aten po kopnem čez Balkan:

“Takoj mi je odpisala mail, čeprav mi ponavadi ne: »Tvoj dedek je bil iz Jugoslavije, ko prideš v Slovenijo, pokliči to številko.« Takrat sem bil star 21 let in vse življenje sem mislil, da je bil moj dedek Nemec. V bistvu pa je bil rojen v Prekmurju in se je leta 1936 pri 16-ih preselil v Nemčijo in tam živel 20 let, tudi moja teta in stric sta se tam rodila. Bil sem jezen, saj sem vse življenje mislil, da je v meni četrtina Nemca, pa sploh ni. Takrat sem torej prišel v Ljubljano, poklical številko in so mi rekli, naj grem na vlak za Mursko Soboto. Pojma nisem imel, kje je to! Srečali smo se in najprej so mi izrekli dobrodošlico, takoj zatem pa me vprašali, zakaj moj dedek ni z njimi govoril 26 let … Izkazalo se je, da jim je vedno pisala moja babica, ki je bila Rusinja in je umrla leta 76. Po njeni smrti z njimi ni več govoril.”

Leta 2007 je prišel nazaj v Slovenijo in ostal. Čeprav pravi, da je njegov dom tam, kjer tisto noč spi, pa se v Ljubljani še vedno kdaj počuti kot turist. Mogoče tudi zaradi tega, ker ne zna govoriti slovensko. Enostavno se mu tega ni bilo treba naučiti, pravi, ker v Sloveniji vsi govorijo angleško. Prav tako ni nameraval ostati tako dolgo, zdaj pa je že jasno, da ga bo pisanje turističnih vodičev In your pocket kmalu odpeljalo v Avstralijo in nazaj  v Libanon, državo, ki mu je zelo pri srcu.

“V Sloveniji vse funkcionira, lahko najameš avto, se odpelješ kamorkoli. To ceniš potem, ko nekaj mesecev preživiš v Bejrutu. Tam je absolutni kaos. Internet in telefoni ne delajo dobro, elektrike neprestano zmanjkuje, ne moreš piti vode iz pipe, promet je nor, odvoz smeti ne deluje. Nič ne funkcionira in vse je drago. Slovenija pa je čisto nasprotje. Rad in nerad ju imam zaradi podobnih razlogov. V Bejrutu ne bi nikoli živel vseh 12 mesecev v letu, je enostavno preveč naporno, super je iti tja za mesec ali dva. Tukaj v Sloveniji pa tudi ne bi živel vse leto, ker je tako mirno in tiho, po 12 mesecih postane počasno, dolgočasno, videvaš iste ljudi, ob nedeljah je Ljubljana še vedno mesto duhov.”

Yuri Barron prav tako ne razmišlja o tem, da bi se vrnil v Združene države Amerike:

“Če sem odkrit, ne bi nikoli več živel v ZDA, saj sem videl, kakšne so stvari drugje. Kot prvo je bolj zanimivo živeti v tujini, boljša je tudi kakovost življenja. ZDA so dobre, če si oseba, ki ji gre le za delo, delo, delo, tekmovanje, tekmovanje, tekmovanje in povzpenjanje, povzpenjanje, povzpenjanje. Če nisi tak, ni najbolj prijazno okolje, predvsem v mestih ne, kjer življenjski stroški v zadnjih letih rastejo. Zato se vračam le na vsaka tri leta.”

Kljub temu budno spremlja volilno kampanjo. Vsak dan je zjutraj preverjal BBC ali New York Times, da je videl, katero neumnost je izustil Trump.

“Gre za najboljšo kampanjo, kar zadeva zabavo – ni še bilo kampanje, kjer bi jo vsi spremljali vse leto. Kako je prišlo do tega? Kratek odgovor bi bil, da gre za konec tri- ali štiridesetletja dolgega obdobja tega, kako deluje naš volilni sistem, kako mediji ne funkcionirajo več tako, kot bi morali, vzpona desničarskih medijev, do komentarjev na Facebooku. Ko jih bereš, imaš občutek, da so ljudem sprali možgane – na obeh straneh.”

Prošnje za volitve po pošti sicer ni odposlal, razlog pa je ta, da je v njegovi zvezni državi Washington izid že v naprej jasen – vedno zmaga demokratski predsedniški kandidat. Ameriški predsedniški in tudi volilni sistem nasploh sta po mnenju filozofa, pisatelja in učitelja zelo zapletena in zastarela.

“Naš sistem je nastal na podlagi tega, kakšne so bile ZDA leta 1776 ali 1783. Tako deluje ves predsedniški elektorski volilni sistem, v moji zvezni državi na primer vedno zmaga demokrat, pomembnih je le nekaj držav: Ohio, Florida, Pennsylvania in še kakšna država, kjer volijo enkrat republikanca drugič demokrata. Ta sistem je malo čuden: leta 2000, tudi če odmislimo, kaj se je dogajalo na Floridi, je Gore dobil večje število vseh glasov, pa ni postal predsednik. Potem je tu naš dvodomni parlament: v zgornjem domu, senatu, ima Kalifornija z več kot 30 milijoni prebivalcev dva senatorja, prav tako Aljaska, kjer živi le pol milijona ljudi. To je čudno! Mogoče je bilo smiselno, ko smo imeli 13 kolonij, ne pa zdaj, ko imajo ZDA 320 milijonov prebivalcev.”  

Za Yurija Barrona bo noč z 8. na 9. november dolga. Iz Slovenije bo namreč spremljal, kdo bo postal 45. predsednik Združenih držav Amerike.


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Yuri Barron (ZDA)

08.11.2016


Na dan ameriških predsedniških volitev je bil gost oddaje Drugi pogled Američan. Filozof, učitelj in pisatelj Yuri Barron (ime je sicer rusko) se je rodil na Aljaski, odraščal v Seattlu, veliko je potoval po svetu, se za nekaj časa ustalil na Cipru, v Libanonu in še kje, zadnjih devet let in pol pa živi v Sloveniji. Bolj po naključju, čeprav ga s Slovenijo vežejo sorodstvene vezi – njegov dedek je bil s Prekmurja. Kar je prav tako izvedel po naključju, leta 2002, ko je materi povedal za svoj načrt, da potuje iz Milana do Aten po kopnem čez Balkan:

“Takoj mi je odpisala mail, čeprav mi ponavadi ne: »Tvoj dedek je bil iz Jugoslavije, ko prideš v Slovenijo, pokliči to številko.« Takrat sem bil star 21 let in vse življenje sem mislil, da je bil moj dedek Nemec. V bistvu pa je bil rojen v Prekmurju in se je leta 1936 pri 16-ih preselil v Nemčijo in tam živel 20 let, tudi moja teta in stric sta se tam rodila. Bil sem jezen, saj sem vse življenje mislil, da je v meni četrtina Nemca, pa sploh ni. Takrat sem torej prišel v Ljubljano, poklical številko in so mi rekli, naj grem na vlak za Mursko Soboto. Pojma nisem imel, kje je to! Srečali smo se in najprej so mi izrekli dobrodošlico, takoj zatem pa me vprašali, zakaj moj dedek ni z njimi govoril 26 let … Izkazalo se je, da jim je vedno pisala moja babica, ki je bila Rusinja in je umrla leta 76. Po njeni smrti z njimi ni več govoril.”

Leta 2007 je prišel nazaj v Slovenijo in ostal. Čeprav pravi, da je njegov dom tam, kjer tisto noč spi, pa se v Ljubljani še vedno kdaj počuti kot turist. Mogoče tudi zaradi tega, ker ne zna govoriti slovensko. Enostavno se mu tega ni bilo treba naučiti, pravi, ker v Sloveniji vsi govorijo angleško. Prav tako ni nameraval ostati tako dolgo, zdaj pa je že jasno, da ga bo pisanje turističnih vodičev In your pocket kmalu odpeljalo v Avstralijo in nazaj  v Libanon, državo, ki mu je zelo pri srcu.

“V Sloveniji vse funkcionira, lahko najameš avto, se odpelješ kamorkoli. To ceniš potem, ko nekaj mesecev preživiš v Bejrutu. Tam je absolutni kaos. Internet in telefoni ne delajo dobro, elektrike neprestano zmanjkuje, ne moreš piti vode iz pipe, promet je nor, odvoz smeti ne deluje. Nič ne funkcionira in vse je drago. Slovenija pa je čisto nasprotje. Rad in nerad ju imam zaradi podobnih razlogov. V Bejrutu ne bi nikoli živel vseh 12 mesecev v letu, je enostavno preveč naporno, super je iti tja za mesec ali dva. Tukaj v Sloveniji pa tudi ne bi živel vse leto, ker je tako mirno in tiho, po 12 mesecih postane počasno, dolgočasno, videvaš iste ljudi, ob nedeljah je Ljubljana še vedno mesto duhov.”

Yuri Barron prav tako ne razmišlja o tem, da bi se vrnil v Združene države Amerike:

“Če sem odkrit, ne bi nikoli več živel v ZDA, saj sem videl, kakšne so stvari drugje. Kot prvo je bolj zanimivo živeti v tujini, boljša je tudi kakovost življenja. ZDA so dobre, če si oseba, ki ji gre le za delo, delo, delo, tekmovanje, tekmovanje, tekmovanje in povzpenjanje, povzpenjanje, povzpenjanje. Če nisi tak, ni najbolj prijazno okolje, predvsem v mestih ne, kjer življenjski stroški v zadnjih letih rastejo. Zato se vračam le na vsaka tri leta.”

Kljub temu budno spremlja volilno kampanjo. Vsak dan je zjutraj preverjal BBC ali New York Times, da je videl, katero neumnost je izustil Trump.

“Gre za najboljšo kampanjo, kar zadeva zabavo – ni še bilo kampanje, kjer bi jo vsi spremljali vse leto. Kako je prišlo do tega? Kratek odgovor bi bil, da gre za konec tri- ali štiridesetletja dolgega obdobja tega, kako deluje naš volilni sistem, kako mediji ne funkcionirajo več tako, kot bi morali, vzpona desničarskih medijev, do komentarjev na Facebooku. Ko jih bereš, imaš občutek, da so ljudem sprali možgane – na obeh straneh.”

Prošnje za volitve po pošti sicer ni odposlal, razlog pa je ta, da je v njegovi zvezni državi Washington izid že v naprej jasen – vedno zmaga demokratski predsedniški kandidat. Ameriški predsedniški in tudi volilni sistem nasploh sta po mnenju filozofa, pisatelja in učitelja zelo zapletena in zastarela.

“Naš sistem je nastal na podlagi tega, kakšne so bile ZDA leta 1776 ali 1783. Tako deluje ves predsedniški elektorski volilni sistem, v moji zvezni državi na primer vedno zmaga demokrat, pomembnih je le nekaj držav: Ohio, Florida, Pennsylvania in še kakšna država, kjer volijo enkrat republikanca drugič demokrata. Ta sistem je malo čuden: leta 2000, tudi če odmislimo, kaj se je dogajalo na Floridi, je Gore dobil večje število vseh glasov, pa ni postal predsednik. Potem je tu naš dvodomni parlament: v zgornjem domu, senatu, ima Kalifornija z več kot 30 milijoni prebivalcev dva senatorja, prav tako Aljaska, kjer živi le pol milijona ljudi. To je čudno! Mogoče je bilo smiselno, ko smo imeli 13 kolonij, ne pa zdaj, ko imajo ZDA 320 milijonov prebivalcev.”  

Za Yurija Barrona bo noč z 8. na 9. november dolga. Iz Slovenije bo namreč spremljal, kdo bo postal 45. predsednik Združenih držav Amerike.


09.08.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


02.08.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.07.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.07.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.07.2016

Španec Santiago Martin

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.07.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


28.06.2016

Aigul Hakimova, Kirgizija

Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.


21.06.2016

Kubanec Ariel Cubria

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


14.06.2016

Juan Marcel Kočar (Argentina)

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


07.06.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


31.05.2016

Ljudje se radi smejimo drugemu

“Fajn se je smejati drugemu, to je priljubljena rekreacija.” To je odgovor stand-up komika Perice Jerkovića na vprašanje, zakaj se Slovenci radi smejimo vicem o Bosancih. Eden največjih poznavalcev stand-up komedije v Sloveniji, ki na tem področju deluje že 13 let, se je namreč iz Bosne v Slovenijo preselil v času vojne. V Koper je prišel z družino, a brez vsega – brez denarja, materialnih dobrin, dokumentov, brez poznanstev. Kako je biti begunec?


24.05.2016

Drugi pogled Liorja Kochavyja

V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.


17.05.2016

Djonas Ahmed Abdillah

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


10.05.2016

Djonas Ahmed Abdillah

Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.


03.05.2016

Japonka Yuki

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.04.2016

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.04.2016

Indijka: Sanskriti Kumar

Sanskriti Kumar je polovico svojega življenja preživela v Indiji, polovico pa v svoji novi domovini Sloveniji. Je študentka ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki govori v štajerskem narečju. 21-letno dekle, ki se je pri desetih letih z očetom in sestro preselilo v Slovenijo. Indijka, ki ne mara čaja, čeprav prihaja iz države, kjer je pitje časa skoraj svet obred. Poliglotka, ki se želi v Indijo vračati na obisk, živeti pa tam najbrž ne bi več mogla. Ženska, ki o svojih izkušnjah o zamenjavi domovine in napetih družinskih odnosih piše knjigo. Več o njej, njenem pogledu na Slovenijo in Slovence ter o Indiji izveste v oddaji Drugi pogled.


12.04.2016

Drugi pogled - Inacio Binchende

Inacio Bintchende je prišel v Slovenijo še v času nekdanje Jugoslavije. Študiral je gozdarstvo in bil prepričan, da se bo po študiju vrnil domov v Gvinejo Bisao. Tako je tik pred diplomo domov že poslal knjige in druge svoje stvari. Potem pa so mu ponudili magistrski študij. Ostal je pri nas, se zaljubil, dobil otroke, ustanovil Afriški center v Sloveniji , televizijski gledalci pa so si ga zapomnili kot Janeza Belino.


05.04.2016

Japonec Yasumichi Iwaki

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.03.2016

Drugi pogled

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.


Stran 19 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov