Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17-letni Razvan Cebotarean prihaja iz Moldavije, o sebi pa pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe.
Razvan Cebotarean je dijak, ki obiskuje II. gimnazijo Maribor. Tam sodeluje tudi v English Student Teatru, pri nastajanju njegovih muzikalov pa nastopa kot glasbenik. Sam se je naučil igrati kitaro in klavir, glasba pa mu pomeni zelo veliko, saj je “tolažba, zaklon pred vsemi tegobami”, ki jih ima v šoli, življenju. Pred devetimi leti je k nam prišel iz Moldavije, države, ki ni del Evropske unije, je pa bila nekoč del Sovjetske zveze. Njegova mati je našla službo s pomočjo svetovnega spleta, prišla v Slovenijo delat, čez dve leti, leta 2009, pa k sebi vzela svoja sinova. Čeprav je bilo na začetku malo težje, Razvanu ni žal zaradi te odločitve.
“Vse je zgledalo bolj novo, drugačno. V Sloveniji je veliko bolj čisto in manj ljudi je na cestah. Slovenija je za moj pogled zelo moderna država in pritožbe, ki jih slišim, se mi zdijo bolj ali manj neupravičene – pritožbe o sistemu, razmerah, edukacijskem sistemu.”
Razvan, ki na Evroviziji navija za Moldavijo ali pa za kakšno skladbo, ki mu je zelo všeč, zase sicer pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe. Rad pa se vrača v Moldavijo:
“Mislim, da je moj vrhunec leta, ko grem nazaj v Moldavijo, nazaj domov. Tisti način življenja, čeprav je nekoliko drugačen od tega, ki ga živim zdaj, se mi zdi tudi zelo dober. Ohranitev stika s svojim ljudstvom je nekaj najlepšega.”
Kako se torej načina življenja v Sloveniji im Moldaviji razlikujeta? Tamkajšnje prebivalstvo je “nekoliko bolj revno, bolj preprosto in bolj revno”, odgovarja Razvan Cebotarean, ki pogreša tudi moldavijske nizke hribe, pogled na tamkajšnjo trto in Moldavijke, ki so za našega sogovornika najlepše ženske na svetu. Čeprav doda, da so lepe tudi Slovenke. Kakšni pa smo Slovenci na splošno?
“Slovenci se mi zdijo zelo gostoljubni in prešerni ljudje, preveč pa se sekirajo glede nepomembnih stvari.”
Za primer da naš sogovornik svoje vrstnike, ki jih včasih preveč skrbi, kakšno oceno bodo dobili, čeprav vedo, da so se na testu dobro odrezali. Če bo ostal v Sloveniji – perspektive za mlade ljudi v Moldaviji niso najboljše -, bi rad postal profesor zgodovine in geografije. In to kar na šoli, ki jo obiskuje – na II. gimnaziji Maribor.
404 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
17-letni Razvan Cebotarean prihaja iz Moldavije, o sebi pa pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe.
Razvan Cebotarean je dijak, ki obiskuje II. gimnazijo Maribor. Tam sodeluje tudi v English Student Teatru, pri nastajanju njegovih muzikalov pa nastopa kot glasbenik. Sam se je naučil igrati kitaro in klavir, glasba pa mu pomeni zelo veliko, saj je “tolažba, zaklon pred vsemi tegobami”, ki jih ima v šoli, življenju. Pred devetimi leti je k nam prišel iz Moldavije, države, ki ni del Evropske unije, je pa bila nekoč del Sovjetske zveze. Njegova mati je našla službo s pomočjo svetovnega spleta, prišla v Slovenijo delat, čez dve leti, leta 2009, pa k sebi vzela svoja sinova. Čeprav je bilo na začetku malo težje, Razvanu ni žal zaradi te odločitve.
“Vse je zgledalo bolj novo, drugačno. V Sloveniji je veliko bolj čisto in manj ljudi je na cestah. Slovenija je za moj pogled zelo moderna država in pritožbe, ki jih slišim, se mi zdijo bolj ali manj neupravičene – pritožbe o sistemu, razmerah, edukacijskem sistemu.”
Razvan, ki na Evroviziji navija za Moldavijo ali pa za kakšno skladbo, ki mu je zelo všeč, zase sicer pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe. Rad pa se vrača v Moldavijo:
“Mislim, da je moj vrhunec leta, ko grem nazaj v Moldavijo, nazaj domov. Tisti način življenja, čeprav je nekoliko drugačen od tega, ki ga živim zdaj, se mi zdi tudi zelo dober. Ohranitev stika s svojim ljudstvom je nekaj najlepšega.”
Kako se torej načina življenja v Sloveniji im Moldaviji razlikujeta? Tamkajšnje prebivalstvo je “nekoliko bolj revno, bolj preprosto in bolj revno”, odgovarja Razvan Cebotarean, ki pogreša tudi moldavijske nizke hribe, pogled na tamkajšnjo trto in Moldavijke, ki so za našega sogovornika najlepše ženske na svetu. Čeprav doda, da so lepe tudi Slovenke. Kakšni pa smo Slovenci na splošno?
“Slovenci se mi zdijo zelo gostoljubni in prešerni ljudje, preveč pa se sekirajo glede nepomembnih stvari.”
Za primer da naš sogovornik svoje vrstnike, ki jih včasih preveč skrbi, kakšno oceno bodo dobili, čeprav vedo, da so se na testu dobro odrezali. Če bo ostal v Sloveniji – perspektive za mlade ljudi v Moldaviji niso najboljše -, bi rad postal profesor zgodovine in geografije. In to kar na šoli, ki jo obiskuje – na II. gimnaziji Maribor.
Ste vedeli, kdaj se je šopsko solato? Pa kdo so kukeri? Kdo odganja hudiča? In da cirilica ni prišla iz Rusije? Prisluhnite. Sabrina Mulec je v goste povabila 30-letno Viktoriyo Vasílevo, ki je v Slovenijo prišla pred dobrimi tremi leti iz Bolgarije, iz mesta Ruse. Prišla je na študentsko izmenjavo v sklopu programa Erasmus in si znanj iz turizma nabirala v Portorožu, ostala pa je … zaradi ljubezni. In danes ji gresta tudi že dvojina in pivško narečje.
V tokratnem Drugem pogledu bomo spoznali 32-letno Indijko. Pred štirimi leti je v želji po opravljanju doktorata iz filozofije prišla v Slovenijo. Odraščala je v Kalkuti s 15 milijoni prebivalcev, zdaj pa živi v študentskem domu v Mariboru. Kulturni šok? Vsaj delni vsekakor.
Tujci, ki živijo v Sloveniji, so k nam prišli zaradi zelo različnih razlogov. Pripadnike mlajše generacije sem pripelje ljubezen ali iskanje nove karierne poti, starejši pridejo k nam, ko se njihova karierna pot že konča. Med tiste, ki so si po upokojitvi zaželeli mirno življenje na podeželju, blizu narave, lahko štejemo tudi Johna Wattsa iz Velike Britanije. Z ženo sta se pred 15 leti preselila v Kamnik in tu se počutita odlično, je povedal Andreji Čokl.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Prihaja iz drugega največjega mesta na Slovaškem, Košic, ki so po velikosti in pokrajini precej primerljive z Ljubljano, v kateri živi zadnjih 11 let. Ob tem pa Mihaela Homar hitro doda, da zaradi ozke kotline, v kateri ležijo Košice, vreme s pogosto precej nizkimi temperaturami in močnim vetrom ni tako prijazno kot v naši prestolnici. Kaj je tisto, kar jo še navdušuje pri nas, zakaj je jezik kljub podobnosti včasih tudi ovira in katere domače tradicionalne jedi pogreša, je povedala Tadeji Bizilj.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni vedno enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiska. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih? V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti, odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
Drugi pogled je zmeraj zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za tipično slovensko, videti skozi oči drugih. V Drugem pogledu vsak torek ob 7. 40 na Prvem.
V naši torkovi jutranji rubriki Drugi pogled smo že gostili pripadnike številnih narodov, ki so svoj dom našli v Sloveniji. Tokrat pa bo prvič Slovencem ogledalo nastavil Tunizijec. Tunizija sicer ni daleč in pri nas živi okoli 80 Tunizijcev, eden od njih je Mohamed Ali Oueslati. Dalí, v kar so njegovi imeni združili prijatelji, je bil rojen v majhnem tunizijskem kraju na meji z Alžirijo, nato pa je živel v Tunisu. Ta ima 2 milijona prebivalcev in tam je vedno gneča, tudi ponoči, zato Dalí zdaj zelo ceni mir v Ljubljani. Svoj pogled na Slovenijo in Slovence je razkril Andreji Čokl.
Prihaja iz Mantove, mesta na severu Italije, ki sodi pod deželo Lombardijo. Silvia Vivani je to eno najživahnejših mest naše sosednje države pred nekaj leti zamenjala za slovensko prestolnico. Mlada igralka pravi, da se zdaj tu počuti že povsem domače – vseeno pa vedno kak prost vikend z veseljem izkoristi za obisk domačih. O italijanski kulinariki, pitju kave, igralstvu in slovenskem jeziku se je z njo pogovarjala Tadeja Bizilj.
Ena od turističnih točk, ki je primerna za tiste, ki si želijo večnega poletja ali vsaj pomladi, so tudi Zelenortski otoki. Če morda ne veste – 10 otokov, ki jih poznamo tudi pod imenom Kapverdski, leži na zahodu Afrike, okvirno 600 kilometrov od senegalske obale. Čeprav so otoki del afriške celine, se mnogi domačini počutijo bolj povezane z Evropo. Tudi zaradi kolonialne preteklosti, ko so spadali pod Portugalsko. Portugalščina je le en od šestih jezikov, ki jih govori današnja gostja Drugega pogleda Ludemila Fortes Silva. Pred šestimi leti je seznamu ostalih jezikov dodala tudi slovenščino, ko je k nam prišla študirat medicino. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Po osmih letih ustvarjanja v domači Turčiji sta oblikovalca, zakonca Irem in Sinan Kuzer v Sloveniji našla svoj dom in v Ljubljani odprla svojo prvo fizično trgovino. Mladostne grafike so tisto, po čemer prepoznate njuna »ulična« oblačila, za katera pravita, da kažejo njun osebni pogled na svet. Darja Pograjc pa je preverila, kakšen je njun pogled na življenje v Sloveniji. Drugi pogled danes o turščini, delavni etiki in štrukljih.
Neveljaven email naslov