Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17-letni Razvan Cebotarean prihaja iz Moldavije, o sebi pa pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe.
Razvan Cebotarean je dijak, ki obiskuje II. gimnazijo Maribor. Tam sodeluje tudi v English Student Teatru, pri nastajanju njegovih muzikalov pa nastopa kot glasbenik. Sam se je naučil igrati kitaro in klavir, glasba pa mu pomeni zelo veliko, saj je “tolažba, zaklon pred vsemi tegobami”, ki jih ima v šoli, življenju. Pred devetimi leti je k nam prišel iz Moldavije, države, ki ni del Evropske unije, je pa bila nekoč del Sovjetske zveze. Njegova mati je našla službo s pomočjo svetovnega spleta, prišla v Slovenijo delat, čez dve leti, leta 2009, pa k sebi vzela svoja sinova. Čeprav je bilo na začetku malo težje, Razvanu ni žal zaradi te odločitve.
“Vse je zgledalo bolj novo, drugačno. V Sloveniji je veliko bolj čisto in manj ljudi je na cestah. Slovenija je za moj pogled zelo moderna država in pritožbe, ki jih slišim, se mi zdijo bolj ali manj neupravičene – pritožbe o sistemu, razmerah, edukacijskem sistemu.”
Razvan, ki na Evroviziji navija za Moldavijo ali pa za kakšno skladbo, ki mu je zelo všeč, zase sicer pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe. Rad pa se vrača v Moldavijo:
“Mislim, da je moj vrhunec leta, ko grem nazaj v Moldavijo, nazaj domov. Tisti način življenja, čeprav je nekoliko drugačen od tega, ki ga živim zdaj, se mi zdi tudi zelo dober. Ohranitev stika s svojim ljudstvom je nekaj najlepšega.”
Kako se torej načina življenja v Sloveniji im Moldaviji razlikujeta? Tamkajšnje prebivalstvo je “nekoliko bolj revno, bolj preprosto in bolj revno”, odgovarja Razvan Cebotarean, ki pogreša tudi moldavijske nizke hribe, pogled na tamkajšnjo trto in Moldavijke, ki so za našega sogovornika najlepše ženske na svetu. Čeprav doda, da so lepe tudi Slovenke. Kakšni pa smo Slovenci na splošno?
“Slovenci se mi zdijo zelo gostoljubni in prešerni ljudje, preveč pa se sekirajo glede nepomembnih stvari.”
Za primer da naš sogovornik svoje vrstnike, ki jih včasih preveč skrbi, kakšno oceno bodo dobili, čeprav vedo, da so se na testu dobro odrezali. Če bo ostal v Sloveniji – perspektive za mlade ljudi v Moldaviji niso najboljše -, bi rad postal profesor zgodovine in geografije. In to kar na šoli, ki jo obiskuje – na II. gimnaziji Maribor.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
17-letni Razvan Cebotarean prihaja iz Moldavije, o sebi pa pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe.
Razvan Cebotarean je dijak, ki obiskuje II. gimnazijo Maribor. Tam sodeluje tudi v English Student Teatru, pri nastajanju njegovih muzikalov pa nastopa kot glasbenik. Sam se je naučil igrati kitaro in klavir, glasba pa mu pomeni zelo veliko, saj je “tolažba, zaklon pred vsemi tegobami”, ki jih ima v šoli, življenju. Pred devetimi leti je k nam prišel iz Moldavije, države, ki ni del Evropske unije, je pa bila nekoč del Sovjetske zveze. Njegova mati je našla službo s pomočjo svetovnega spleta, prišla v Slovenijo delat, čez dve leti, leta 2009, pa k sebi vzela svoja sinova. Čeprav je bilo na začetku malo težje, Razvanu ni žal zaradi te odločitve.
“Vse je zgledalo bolj novo, drugačno. V Sloveniji je veliko bolj čisto in manj ljudi je na cestah. Slovenija je za moj pogled zelo moderna država in pritožbe, ki jih slišim, se mi zdijo bolj ali manj neupravičene – pritožbe o sistemu, razmerah, edukacijskem sistemu.”
Razvan, ki na Evroviziji navija za Moldavijo ali pa za kakšno skladbo, ki mu je zelo všeč, zase sicer pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe. Rad pa se vrača v Moldavijo:
“Mislim, da je moj vrhunec leta, ko grem nazaj v Moldavijo, nazaj domov. Tisti način življenja, čeprav je nekoliko drugačen od tega, ki ga živim zdaj, se mi zdi tudi zelo dober. Ohranitev stika s svojim ljudstvom je nekaj najlepšega.”
Kako se torej načina življenja v Sloveniji im Moldaviji razlikujeta? Tamkajšnje prebivalstvo je “nekoliko bolj revno, bolj preprosto in bolj revno”, odgovarja Razvan Cebotarean, ki pogreša tudi moldavijske nizke hribe, pogled na tamkajšnjo trto in Moldavijke, ki so za našega sogovornika najlepše ženske na svetu. Čeprav doda, da so lepe tudi Slovenke. Kakšni pa smo Slovenci na splošno?
“Slovenci se mi zdijo zelo gostoljubni in prešerni ljudje, preveč pa se sekirajo glede nepomembnih stvari.”
Za primer da naš sogovornik svoje vrstnike, ki jih včasih preveč skrbi, kakšno oceno bodo dobili, čeprav vedo, da so se na testu dobro odrezali. Če bo ostal v Sloveniji – perspektive za mlade ljudi v Moldaviji niso najboljše -, bi rad postal profesor zgodovine in geografije. In to kar na šoli, ki jo obiskuje – na II. gimnaziji Maribor.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Medtem ko velik del sveta spremlja svetovno prvenstvo v nogometu, kjer za favorita veljajo Brazilci, smo mi našli Brazilca, ki nogometa nima za najbolj pomembno postransko stvar na svetu. Takih je sicer verjetno še nekaj, ampak ta živi v Sloveniji. Po nekaj letih življenja v Franciji, kamor sta uvažala kavo s svoje plantaže v Braziliji, se je Jaime Talbot z ženo Binho pred dobrim letom in pol preselil v Goriška Brda. V Kozani sta kupila hotel z enim najlepših razgledov na to slovensko pokrajino, njuno teraso pa že krasita tudi dva glinena lonca s sadikami kave. Obiskala ju je Andreja Čokl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Alejandro Rodriguez Diaz del Real Grbec je lektor na Oddelku za romanski jezik in književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Je poliglot – govori špansko, nemško, angleško, francosko, italijansko, grško in slovensko. Slovenščino se je začel učiti že pred selitvijo k nam leta 2005, svoj prvi slovar je kupil v Nemčiji, kjer je živel prej. Na začetku ga je stalno nosil s seboj.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov