Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17-letni Razvan Cebotarean prihaja iz Moldavije, o sebi pa pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe.
Razvan Cebotarean je dijak, ki obiskuje II. gimnazijo Maribor. Tam sodeluje tudi v English Student Teatru, pri nastajanju njegovih muzikalov pa nastopa kot glasbenik. Sam se je naučil igrati kitaro in klavir, glasba pa mu pomeni zelo veliko, saj je “tolažba, zaklon pred vsemi tegobami”, ki jih ima v šoli, življenju. Pred devetimi leti je k nam prišel iz Moldavije, države, ki ni del Evropske unije, je pa bila nekoč del Sovjetske zveze. Njegova mati je našla službo s pomočjo svetovnega spleta, prišla v Slovenijo delat, čez dve leti, leta 2009, pa k sebi vzela svoja sinova. Čeprav je bilo na začetku malo težje, Razvanu ni žal zaradi te odločitve.
“Vse je zgledalo bolj novo, drugačno. V Sloveniji je veliko bolj čisto in manj ljudi je na cestah. Slovenija je za moj pogled zelo moderna država in pritožbe, ki jih slišim, se mi zdijo bolj ali manj neupravičene – pritožbe o sistemu, razmerah, edukacijskem sistemu.”
Razvan, ki na Evroviziji navija za Moldavijo ali pa za kakšno skladbo, ki mu je zelo všeč, zase sicer pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe. Rad pa se vrača v Moldavijo:
“Mislim, da je moj vrhunec leta, ko grem nazaj v Moldavijo, nazaj domov. Tisti način življenja, čeprav je nekoliko drugačen od tega, ki ga živim zdaj, se mi zdi tudi zelo dober. Ohranitev stika s svojim ljudstvom je nekaj najlepšega.”
Kako se torej načina življenja v Sloveniji im Moldaviji razlikujeta? Tamkajšnje prebivalstvo je “nekoliko bolj revno, bolj preprosto in bolj revno”, odgovarja Razvan Cebotarean, ki pogreša tudi moldavijske nizke hribe, pogled na tamkajšnjo trto in Moldavijke, ki so za našega sogovornika najlepše ženske na svetu. Čeprav doda, da so lepe tudi Slovenke. Kakšni pa smo Slovenci na splošno?
“Slovenci se mi zdijo zelo gostoljubni in prešerni ljudje, preveč pa se sekirajo glede nepomembnih stvari.”
Za primer da naš sogovornik svoje vrstnike, ki jih včasih preveč skrbi, kakšno oceno bodo dobili, čeprav vedo, da so se na testu dobro odrezali. Če bo ostal v Sloveniji – perspektive za mlade ljudi v Moldaviji niso najboljše -, bi rad postal profesor zgodovine in geografije. In to kar na šoli, ki jo obiskuje – na II. gimnaziji Maribor.
404 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
17-letni Razvan Cebotarean prihaja iz Moldavije, o sebi pa pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe.
Razvan Cebotarean je dijak, ki obiskuje II. gimnazijo Maribor. Tam sodeluje tudi v English Student Teatru, pri nastajanju njegovih muzikalov pa nastopa kot glasbenik. Sam se je naučil igrati kitaro in klavir, glasba pa mu pomeni zelo veliko, saj je “tolažba, zaklon pred vsemi tegobami”, ki jih ima v šoli, življenju. Pred devetimi leti je k nam prišel iz Moldavije, države, ki ni del Evropske unije, je pa bila nekoč del Sovjetske zveze. Njegova mati je našla službo s pomočjo svetovnega spleta, prišla v Slovenijo delat, čez dve leti, leta 2009, pa k sebi vzela svoja sinova. Čeprav je bilo na začetku malo težje, Razvanu ni žal zaradi te odločitve.
“Vse je zgledalo bolj novo, drugačno. V Sloveniji je veliko bolj čisto in manj ljudi je na cestah. Slovenija je za moj pogled zelo moderna država in pritožbe, ki jih slišim, se mi zdijo bolj ali manj neupravičene – pritožbe o sistemu, razmerah, edukacijskem sistemu.”
Razvan, ki na Evroviziji navija za Moldavijo ali pa za kakšno skladbo, ki mu je zelo všeč, zase sicer pravi, da je po devetih letih življenja pri nas integriran član slovenske družbe. Rad pa se vrača v Moldavijo:
“Mislim, da je moj vrhunec leta, ko grem nazaj v Moldavijo, nazaj domov. Tisti način življenja, čeprav je nekoliko drugačen od tega, ki ga živim zdaj, se mi zdi tudi zelo dober. Ohranitev stika s svojim ljudstvom je nekaj najlepšega.”
Kako se torej načina življenja v Sloveniji im Moldaviji razlikujeta? Tamkajšnje prebivalstvo je “nekoliko bolj revno, bolj preprosto in bolj revno”, odgovarja Razvan Cebotarean, ki pogreša tudi moldavijske nizke hribe, pogled na tamkajšnjo trto in Moldavijke, ki so za našega sogovornika najlepše ženske na svetu. Čeprav doda, da so lepe tudi Slovenke. Kakšni pa smo Slovenci na splošno?
“Slovenci se mi zdijo zelo gostoljubni in prešerni ljudje, preveč pa se sekirajo glede nepomembnih stvari.”
Za primer da naš sogovornik svoje vrstnike, ki jih včasih preveč skrbi, kakšno oceno bodo dobili, čeprav vedo, da so se na testu dobro odrezali. Če bo ostal v Sloveniji – perspektive za mlade ljudi v Moldaviji niso najboljše -, bi rad postal profesor zgodovine in geografije. In to kar na šoli, ki jo obiskuje – na II. gimnaziji Maribor.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov