Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Filippo Jorio: Delovni odnosi so spoštljivi, mirni in brez drame

23.10.2018


O odlični delovni klimi in večkratnih frustracijah na Oddelku za tujce

Baletni ansambel SNG Opere in baleta Ljubljana je mednaroden. “Med plesalci najdemo Japonce, Fince, Britance in Italijane,” našteva baletni plesalec Filippo Jorio, Italijan, ki se je v Ljubljano zaradi dela preselil pred petimi leti. Ravno to, da dela v mednarodnem okolju, mu preprečuje, da bi se naučil slovenskega jezika. Univerzalni jezik med Filippovimi sodelavci je namreč angleščina.

Ljubljana je podobna Torinu

Ob prihodu v Ljubljano je Filippo presenečeno ugotovil, da je naša prestolnica precej podobna njegovemu domačemu Torinu.

V Torinu imamo reko, v ozadju pa pogled na hribe in gore. Geografija je res podobna in zaradi tega sem se takoj počutil kot doma.

Stereotipov o Italijanih je veliko. Eden je gotovo ta, da ne znajo govoriti angleško, če že, pa to počnejo zelo slabo. Filippo vzroke za nizko raven znanja angleščine v primerjavi z drugimi državami Evropske unije vidi predvsem v italijanskem izobraževalnem sistemu.

Najbolj neverjetna izkušnja je bil pogovor z 11-letno slovensko punčko, s katero sem se z lahkoto pogovarjal v angleškem jeziku. Šokiran sem bil nad njenim znanjem. Težko si predstavljam, da bi 11-letna Italijanka tako dobro govorila angleško. Oziroma si tega sploh ne morem predstavljati.

Naša prednost na tem področju je italijanska slabost – sinhronizacija.

Ko sem zaživel tu, sem med gledanjem televizije opazil, da so pri vas filmi v angleščini, da niso sinhronizirani. Počasi sem se navadil – zdaj me ne moti več. Ampak spomnim se, kako sem bil presenečen, ko sem prvič slišal pravi glas igralke Meryl Streep. Sploh nisem verjel, da je to ona.

Konstruktivna delovna klima

Če govorimo o atmosferi na delovnem mestu, je pri nas boljša kot ponekod drugod v Evropi, pove Italijan.

Všeč mi je, da recimo ni velike razlike med solistom in demisolistom. Ne govorim o kakovosti, tehniki in izkušnjah, na tem področju je razlika seveda velika. Govorim o medčloveških odnosih in delovnem pristopu. Mirno je, ni vzvišenosti, ni drame. To je odlično, saj je končni rezultat vedno skupen in zanj moraš delati kot ekipa. Tega v številnih drugih ansamblih ni, kar je škoda.

Poudari uspešno turnejo prejšnje sezone po Južni Ameriki. Čeprav je bila skupina plesalcev majhna (14 plesalcev) in da so ogromno potovali, so bile to “verjetno ene izmed najboljših predstav, kar so jih imeli. Ker so delali kot ekipa in podpirali drug drugega.” Na vprašanje o načrtih za prihodnost odgovarja, da nikoli ne veš, kam te peljejo priložnosti in cilji. Zadnjih ima še veliko, tujih odrov ne izključuje.


Drugi pogled

408 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Filippo Jorio: Delovni odnosi so spoštljivi, mirni in brez drame

23.10.2018


O odlični delovni klimi in večkratnih frustracijah na Oddelku za tujce

Baletni ansambel SNG Opere in baleta Ljubljana je mednaroden. “Med plesalci najdemo Japonce, Fince, Britance in Italijane,” našteva baletni plesalec Filippo Jorio, Italijan, ki se je v Ljubljano zaradi dela preselil pred petimi leti. Ravno to, da dela v mednarodnem okolju, mu preprečuje, da bi se naučil slovenskega jezika. Univerzalni jezik med Filippovimi sodelavci je namreč angleščina.

Ljubljana je podobna Torinu

Ob prihodu v Ljubljano je Filippo presenečeno ugotovil, da je naša prestolnica precej podobna njegovemu domačemu Torinu.

V Torinu imamo reko, v ozadju pa pogled na hribe in gore. Geografija je res podobna in zaradi tega sem se takoj počutil kot doma.

Stereotipov o Italijanih je veliko. Eden je gotovo ta, da ne znajo govoriti angleško, če že, pa to počnejo zelo slabo. Filippo vzroke za nizko raven znanja angleščine v primerjavi z drugimi državami Evropske unije vidi predvsem v italijanskem izobraževalnem sistemu.

Najbolj neverjetna izkušnja je bil pogovor z 11-letno slovensko punčko, s katero sem se z lahkoto pogovarjal v angleškem jeziku. Šokiran sem bil nad njenim znanjem. Težko si predstavljam, da bi 11-letna Italijanka tako dobro govorila angleško. Oziroma si tega sploh ne morem predstavljati.

Naša prednost na tem področju je italijanska slabost – sinhronizacija.

Ko sem zaživel tu, sem med gledanjem televizije opazil, da so pri vas filmi v angleščini, da niso sinhronizirani. Počasi sem se navadil – zdaj me ne moti več. Ampak spomnim se, kako sem bil presenečen, ko sem prvič slišal pravi glas igralke Meryl Streep. Sploh nisem verjel, da je to ona.

Konstruktivna delovna klima

Če govorimo o atmosferi na delovnem mestu, je pri nas boljša kot ponekod drugod v Evropi, pove Italijan.

Všeč mi je, da recimo ni velike razlike med solistom in demisolistom. Ne govorim o kakovosti, tehniki in izkušnjah, na tem področju je razlika seveda velika. Govorim o medčloveških odnosih in delovnem pristopu. Mirno je, ni vzvišenosti, ni drame. To je odlično, saj je končni rezultat vedno skupen in zanj moraš delati kot ekipa. Tega v številnih drugih ansamblih ni, kar je škoda.

Poudari uspešno turnejo prejšnje sezone po Južni Ameriki. Čeprav je bila skupina plesalcev majhna (14 plesalcev) in da so ogromno potovali, so bile to “verjetno ene izmed najboljših predstav, kar so jih imeli. Ker so delali kot ekipa in podpirali drug drugega.” Na vprašanje o načrtih za prihodnost odgovarja, da nikoli ne veš, kam te peljejo priložnosti in cilji. Zadnjih ima še veliko, tujih odrov ne izključuje.


12.01.2016

"Mislil sem, da se v Evropi cedita med in mleko."

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.


05.01.2016

Abdullah Aksu, turški umetnik

V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.


29.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.12.2015

Asrar Osmani iz Bangladeša

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.12.2015

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


24.11.2015

Nino Bektashashvili iz Gruzije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 21 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov