Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
Naš današnji sogovornik prihaja iz Burkina Fasa. Država je bila do leta 1960 poznana kot francoska kolonija Zgornja Volta, njeno današnje ima pa v prevodu pomeni dežela pokončnih oziroma poštenih ljudi. Je celinska država, ki leži v Zahodni Afriki in ima nekaj več kot 18 milijonov prebivalcev. Potovanja tja slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi ugrabitev, kriminala in pogostih ropov odsvetuje. Iz te države prihaja umetnik Issiaka Sanou, ki je v Sloveniji že skoraj 10 let, ukvarja pa se z igranjem na tradicionalna afriška tolkala. Burkinafaščevo zgodbo nam bo predstavila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Emmanouil Santorinaios prihaja iz Aten, v Ljubljani živi od oktobra 2014. K nam se je priselil, saj je tu dobil službo in to kljub temu, da se Grki v Sloveniji soočajo s prepričanji, da so leni, da nikoli ne delajo, da vse dni le sedijo na soncu in uživajo. Manolis, kot tudi kličejo Grka, pravi, da ta prepričanja ne držijo in dodaja, da so Grki tudi po raziskavi OECD-ja eden bolj delovnih narodov v Evropi. Zelo zaposlen je tudi naš sogovornik, ki pa si je kljub temu vzel čas za pogovor. Več o svoji službi ter o tem, kako dobro je spoznal Slovenijo v dveh letih in pol kolikor živi pri nas, pa v nadaljevanju. Tokratni Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kitajci sestavljajo približno petino svetovnega prebivalstva. Seveda vsi ne živijo le na Kitajskem, ampak tudi marsikje drugje in prav zato je zanimivo, da jih v Sloveniji biva le nekaj več kot tisoč. Ti večinoma prihajajo iz mesta Qingtian , ki leži na jugovzhodu države, 500 kilometrov južno od Šanghaja. Ena od njih je tudi Zhanghua Ye, ki je v Slovenijo prišla leta 1996, ko ji je bilo 11 let. Predstavila nam jo bo Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov