Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Anika Dziewior Pavlin ne mara, če kdo reče, da sta poljščina in slovenščina podobna jezika ter da je zato učenje lažje
Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.
K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
Neveljaven email naslov