Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo in Podčetrtek
Jyodisen Murday je doma z Mauritiusa, otoka, ki ga lahko na zemljevidu zaradi njegove majhnosti hitro spregledaš. Ta rajski otok, ki leži v Indijskem oceanu ob južni obali Afrike in ima 330 kilometrov rajskih plaž, bi le redkokdo zapustil in se preselil drugam, tako kot se je naš sogovornik v tokratni oddaji Drugi pogled. Živi v Podčetrtku in je del animacijske ekipe v Termah Olimia, kjer vodi vodno aerobiko, pohode, izvaja sproščujoče terapije z gongi in himalajskimi skledami, vadbo energijskih vaj, gozdni potop, taj či in nordijsko hojo. Sebe opiše kot sproščenega in srečnega človeka, ki živi in uživa vsak trenutek svojega življenja. Takšno je namreč tudi razmišljanje Mauritiuščanov.
Na Mauritiusu boste videli same srečne ljudi. Ne pričakujemo preveč, živimo v sedanjosti, pozdravljamo se med seboj, nikoli nikogar ne gledamo grdo, zviška ali kot tujca. Ljudje tam smo veliko bolj sproščeni, kot ste tu, v Sloveniji, srečni, ves čas nasmejani. Seveda tudi mi delamo, smo pod stresom, a se ne pritožujemo ves čas, kako hudo nam je. Prav tako se ne obremenjujemo toliko s tem, kaj bo imel sosed za kosilo, zakaj ima lepšo hišo kot mi, kako to, da več zasluži. Če na Mauritiusu nekdo kupi nov avto, mu vsi privoščijo in čestitajo, nihče se ne bo spraševal, kje je dobil denar zanj – ne obremenjujemo se s takimi stvarmi. Dokler so drugi srečni, smo srečni tudi mi.
Ko Jyodi ljudem pove, od kod je doma, ga po navadi vsi začudeno pogledajo in vprašanja se začnejo kar vrstiti. Čeprav je zamenjal dolge peščene plaže, senco pod palmami in pogled na magično moder ocean, rad pove, da je tudi tu, v Sloveniji, še kako lepo.
Narava tu je res čudovita, veliko gozdov in prav neverjetno čisto je povsod, to me je res navdušilo. Nisem pričakoval, da bo poleti tako vroče – na soncu je gotovo kakšen dan tudi 40 stopinj, po drugi strani pa so vaše zime lahko prav neverjetno hladne – kar do minus 20 stopinj, človek težko verjame, da imate tak temperaturni razpon tu. In pa seveda vaše gore, ki so prav tako neverjetno lepe. Vse to me je res prijetno presenetilo tu pri vas. Velikokrat hranim ptice, tu imate zaradi podnebja zdaj kar nekaj podobnih živali, kot jih imamo pri nas – le pri ribah je največja razlika. Naše tropske ribe so vseh mogočih pisanih barv, ribe pri vas, v vašem morju, pa so sive in, no ja, kar malo dolgočasne na pogled …
Jyodisen Murday pravi, da tu, v Sloveniji, poleg domačih ne pogreša prav veliko stvari – nekaj časa bo zagotovo še ostal tukaj, ali ga bo pot odpeljala nazaj na Mauritius, pa bo pokazal čas.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.
Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato sam zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Tibor Babić je Slovenijo sicer poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Njegova slovenščina je še začinjena z bosanskim naglasom, kdaj ga zanese tudi na angleščino. Z vnetim rolerjem in tudi enim izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Drugem pogledu na Prvem programu Radia Slovenija smo tokrat obiskali Novo mesto. Vodja in gonilna sila tamkajšnjega teniškega kluba je Čeh Jiři Volt. Po dveh tednih življenja v novi državi je takratni punci napisal dolgo pismo, da niti slučajno ne bo ostal tukaj in se bo vrnil na Češko. Stvari so se obrnile in tukaj živi že od leta 1998. Z njim se je pogovarjala Nataša Rašl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov