Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ernesto Gainza iz Venezuele

23.04.2019

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.

Venezuelec Ernesto Gainza je trikratni Guinnessov rekorder, ki se je ustalil v Bovcu. Svoj naslednji rekord bi rad postavil v Sloveniji.

Korupcija je bila eden od glavnih razlogov, da Ernesto Gainza ni nikoli opravljal odvetniškega poklica, zato je Venezuelo zapustil že leta 2002. Pot ga je prek Evrope peljala do Dubaja, kjer je postavil tri Guinnessove rekorde – za najmnožičnejši skok ter za skoka z najmanjšim in najhitrejšim padalom. Poklicni padalec je pred tremi leti ženi Slovenki dejal, da ima dovolj arabskega velemesta: “Selim se v Slovenijo. Če želiš, greš lahko z menoj.” Od slovenske dobrodošlice se je prvič v življenju zredil za dva kilograma in pol, kar je, po njegovih besedah, za ekstremnega športnika veliko.

“Zelo ste ponosni na svoje okusne jedi in na to, da lahko nekoga nahranite do onemoglosti. Tako vi izražate dobrodošlico. To je neverjetno in všeč mi je.”

Slovencem želi, da bi bili bolj povezani in manj nevoščljivi. Tipične slovenske zadržanosti ob prvem stiku se je že navadil, zato ga včasih preseneča dejstvo, da smo lahko Slovenci tudi odprti.

“Ko se počutite varni in se odprete … neverjetno, tukaj sem doživel še bolj nore zabave kot v Venezueli.”

Ernesto je bolj znan v tujini kot pri nas, to dejstvo ga v bistvu veseli, tako ima več miru. Navdušenje za malo podalpsko državico širi tudi na Facebooku in Instagramu, na katerih ima skupaj dobrih 85.000 sledilcev z vsega sveta.

“Ne vem, ali ste opazili, ampak na svojih kanalih res veliko truda vlagam v to, da bi kar najbolje predstavil državo. Objavljam slike ikoničnih lokacij, ljudi izobražujem, da to ni Slovaška, in jih vabim, naj pridejo s spoštovanjem do narave, saj imamo kaj pokazati.”

Še letos namerava v Bovcu odpreti venezuelsko restavracijo, drugo leto pa, če mu bodo birokracija in sponzorji naklonjeni, v Sloveniji postaviti nova Guinnessova rekorda.


Drugi pogled

405 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Ernesto Gainza iz Venezuele

23.04.2019

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.

Venezuelec Ernesto Gainza je trikratni Guinnessov rekorder, ki se je ustalil v Bovcu. Svoj naslednji rekord bi rad postavil v Sloveniji.

Korupcija je bila eden od glavnih razlogov, da Ernesto Gainza ni nikoli opravljal odvetniškega poklica, zato je Venezuelo zapustil že leta 2002. Pot ga je prek Evrope peljala do Dubaja, kjer je postavil tri Guinnessove rekorde – za najmnožičnejši skok ter za skoka z najmanjšim in najhitrejšim padalom. Poklicni padalec je pred tremi leti ženi Slovenki dejal, da ima dovolj arabskega velemesta: “Selim se v Slovenijo. Če želiš, greš lahko z menoj.” Od slovenske dobrodošlice se je prvič v življenju zredil za dva kilograma in pol, kar je, po njegovih besedah, za ekstremnega športnika veliko.

“Zelo ste ponosni na svoje okusne jedi in na to, da lahko nekoga nahranite do onemoglosti. Tako vi izražate dobrodošlico. To je neverjetno in všeč mi je.”

Slovencem želi, da bi bili bolj povezani in manj nevoščljivi. Tipične slovenske zadržanosti ob prvem stiku se je že navadil, zato ga včasih preseneča dejstvo, da smo lahko Slovenci tudi odprti.

“Ko se počutite varni in se odprete … neverjetno, tukaj sem doživel še bolj nore zabave kot v Venezueli.”

Ernesto je bolj znan v tujini kot pri nas, to dejstvo ga v bistvu veseli, tako ima več miru. Navdušenje za malo podalpsko državico širi tudi na Facebooku in Instagramu, na katerih ima skupaj dobrih 85.000 sledilcev z vsega sveta.

“Ne vem, ali ste opazili, ampak na svojih kanalih res veliko truda vlagam v to, da bi kar najbolje predstavil državo. Objavljam slike ikoničnih lokacij, ljudi izobražujem, da to ni Slovaška, in jih vabim, naj pridejo s spoštovanjem do narave, saj imamo kaj pokazati.”

Še letos namerava v Bovcu odpreti venezuelsko restavracijo, drugo leto pa, če mu bodo birokracija in sponzorji naklonjeni, v Sloveniji postaviti nova Guinnessova rekorda.


15.01.2019

“Slovenščina je hipster jezik”

Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.


08.01.2019

Eyachew Tefera iz Etiopije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.01.2019

Francoz Nicolas Neve

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.12.2018

Rusinja Olga Kajba

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.12.2018

Laura Tobin z Irske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


11.12.2018

“Tu sem doživel le eno stavko.”

Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.


04.12.2018

Američanka in vlogerka Mariah Dolenc

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.11.2018

Avstralec Steve Hartley

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.11.2018

Richard Matondo Kimpala iz Demokratične republike Kongo

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.11.2018

“Za vsako bolezen imate zdravilo v obliki šnopsa”

Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.


06.11.2018

Jyodisen Murday je rajski otrok Mauricius zamenjal za Slovenijo

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.10.2018

Barbara Tanze je rojena v Nemčiji nemško-švicarskemu paru

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.10.2018

Filippo Jorio: Delovni odnosi so spoštljivi, mirni in brez drame

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


16.10.2018

Nemec Wolfgang Zeike se v Sloveniji počuti kot doma

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


09.10.2018

Dmitri Ainutdinov: “Tu imate najboljšo pico”

Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo


02.10.2018

Njen odhod iz države je odobril sam predsednik, starši pa so jo svarili, da pri nas ni riža

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.09.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.09.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


11.09.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.09.2018

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


Stran 13 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov