Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav jo pogosto povezujemo z depresijo, vase zaprtimi ljudmi in visokim številom samomorov, je Finska redno v vrhu lestvic, s katerimi merijo srečo med prebivalstvom. Ta skandinavska država je tudi domovina zanimivih športnih tekmovanj – eno tako je nošenje žena na hrbtu, lovljenje komarjev, izumili so tudi tekmovanje v igranju »zračne kitare« oziroma simuliranju igranja na ta instrument. Iz Finske je tudi Marita Routsalainen (izgovor: Marita Rvatsolajnen), že dve leti in pol prebivalka Ljubljane. Pred mikrofon sta jo z vprašanji o podobnosti in različnosti Fincev ter Slovencev povabili Katja Krajnc in Andreja Gradišar.
Finka Marita v Sloveniji pogreša pravo zimo in bonbone iz lakrice
“Sem me je pripeljal moj fant, ki je sicer iz Kanade, iz Quebeca. Najprej sva imela zvezo na daljavo in po določenem času sva se odločila, da bi lahko živela skupaj. Rekla sva si: poskusiva z Evropo. Imela sva še nekaj možnosti, kot sta Švedska ali Nemčija, ampak nato je moj fant dobil službo v Sloveniji. Nekako naju je država sama izbrala,” razlog za selitev v Slovenijo leta 2017 pojasni Finka Marita Ruotsalainen.
Prihaja s finskega podeželja, iz kraja po imenu Kiuruvesi, ki ima okoli 8000 prebivalcev. Kar najbolj pogreša v Sloveniji sta prava zima in finski bonboni:
“Na Finskem imamo slane bonbone z lakrico – to je golostebelni sladki koren –, ki imajo zelo močan okus. Tukaj jih ne morem dobiti nikjer. V Sloveniji pa najbolj pogrešam zimo. Mogoče to zveni presenetljivo, ampak drži. Hrepenim po mrazu in še posebej po snegu, tudi po -25 stopinjah. Oh, to bi bilo čudovito. Zame ni ničesar lepšega od mrzlega, sončnega dneva pri -30 stopinjah Celzija.”
Ne zima, ampak poletje je bilo, ko je Marita prišla v Slovenijo:
“Mislim, da je bil prvi konec tedna tukaj, ko sva s fantom hodila naokrog in vse je bilo tako zeleno, toplo. Vse je raslo. Bila je sezona češenj, bilo jih je ogromno. Gledala sva eno od dreves in si mislila – poglej, češnje. Skoraj istočasno se je ob naju pojavil starejši moški – bil je brez zob –, ter začel govoriti slovensko. Rekel je “moment”, šel nazaj noter in nama prinesel ogromno vrečko češenj. To je bilo nekaj najboljšega. Tudi vsi drugi so bili zelo prijazni in topli, ampak ta ljubeznivi trenutek mi je res ostal v spominu.”
Slovenci so bolj odprti kot Finci, nadaljuje sogovornica, ki se je že malo nalezla slovenskosti:
“Finci so zelo, zelo zadržani, zato je vedno zanimivo iti nazaj, saj se zavem, da sem se tudi sama precej spremenila. Zdaj sem veliko bolj družabna kot prej. Ko grem domov, grem kar malo na živce avtobusnim voznikom, saj jih vedno pozdravljam in se jim zahvaljujem. Ob tem me čudno gledajo in se verjetno sprašujejo, kaj mi je, da sem tako družabna.”
405 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Čeprav jo pogosto povezujemo z depresijo, vase zaprtimi ljudmi in visokim številom samomorov, je Finska redno v vrhu lestvic, s katerimi merijo srečo med prebivalstvom. Ta skandinavska država je tudi domovina zanimivih športnih tekmovanj – eno tako je nošenje žena na hrbtu, lovljenje komarjev, izumili so tudi tekmovanje v igranju »zračne kitare« oziroma simuliranju igranja na ta instrument. Iz Finske je tudi Marita Routsalainen (izgovor: Marita Rvatsolajnen), že dve leti in pol prebivalka Ljubljane. Pred mikrofon sta jo z vprašanji o podobnosti in različnosti Fincev ter Slovencev povabili Katja Krajnc in Andreja Gradišar.
Finka Marita v Sloveniji pogreša pravo zimo in bonbone iz lakrice
“Sem me je pripeljal moj fant, ki je sicer iz Kanade, iz Quebeca. Najprej sva imela zvezo na daljavo in po določenem času sva se odločila, da bi lahko živela skupaj. Rekla sva si: poskusiva z Evropo. Imela sva še nekaj možnosti, kot sta Švedska ali Nemčija, ampak nato je moj fant dobil službo v Sloveniji. Nekako naju je država sama izbrala,” razlog za selitev v Slovenijo leta 2017 pojasni Finka Marita Ruotsalainen.
Prihaja s finskega podeželja, iz kraja po imenu Kiuruvesi, ki ima okoli 8000 prebivalcev. Kar najbolj pogreša v Sloveniji sta prava zima in finski bonboni:
“Na Finskem imamo slane bonbone z lakrico – to je golostebelni sladki koren –, ki imajo zelo močan okus. Tukaj jih ne morem dobiti nikjer. V Sloveniji pa najbolj pogrešam zimo. Mogoče to zveni presenetljivo, ampak drži. Hrepenim po mrazu in še posebej po snegu, tudi po -25 stopinjah. Oh, to bi bilo čudovito. Zame ni ničesar lepšega od mrzlega, sončnega dneva pri -30 stopinjah Celzija.”
Ne zima, ampak poletje je bilo, ko je Marita prišla v Slovenijo:
“Mislim, da je bil prvi konec tedna tukaj, ko sva s fantom hodila naokrog in vse je bilo tako zeleno, toplo. Vse je raslo. Bila je sezona češenj, bilo jih je ogromno. Gledala sva eno od dreves in si mislila – poglej, češnje. Skoraj istočasno se je ob naju pojavil starejši moški – bil je brez zob –, ter začel govoriti slovensko. Rekel je “moment”, šel nazaj noter in nama prinesel ogromno vrečko češenj. To je bilo nekaj najboljšega. Tudi vsi drugi so bili zelo prijazni in topli, ampak ta ljubeznivi trenutek mi je res ostal v spominu.”
Slovenci so bolj odprti kot Finci, nadaljuje sogovornica, ki se je že malo nalezla slovenskosti:
“Finci so zelo, zelo zadržani, zato je vedno zanimivo iti nazaj, saj se zavem, da sem se tudi sama precej spremenila. Zdaj sem veliko bolj družabna kot prej. Ko grem domov, grem kar malo na živce avtobusnim voznikom, saj jih vedno pozdravljam in se jim zahvaljujem. Ob tem me čudno gledajo in se verjetno sprašujejo, kaj mi je, da sem tako družabna.”
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov