Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Yumei Foong se je rodila v Singapurju. K nam jo je pripeljal študij; da je tu tudi ostala, je poskrbela ljubezen. Njena domovina, ki je mimogrede več kot 20-krat manjša od Slovenije, je zelo podobna naši državi, boste slišali v nadaljevanju. Največje razlike je mogoče najti na gospodarskem področju, pri načinu, kako se sklepajo posli. Z Yumei Foong pa tudi o tistih znanih visokih, tudi zapornih kaznih za npr. odvržen žvečilni gumi v Singapurju. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Yumei Foong prihaja iz države, ki si s Slovenijo pogosto deli vrh lestvice najnižje ogroženosti otrok
Yumei Foong je v Slovenijo prvič prišla leta 2017. Njena domovina je mesto leva, Singapur. Njeni predniki so iz Kitajske.
"Preden so prišli v Singapur, je bila to le majhna ribiška vasica. Pozneje je rasla in rasla, saj je bila pomembna trgovska postojanka. Pristanišče je postajalo vse bolj obiskano, ponujalo več možnosti in v tem času so se moji prastarši odločili, da zapustijo Kitajsko in boljše življenje poiščejo v Singapurju. Podobno zveni zgodba prav vsakega Singapurca."
"V primerjavi s Slovenijo je Singapur približno 26-krat manjši. Je majcen, vožnja od vzhoda do zahoda vzame 45 minut. Gre za hkrati majhno državo in veliko mesto. Singapur je tudi zelo čist, moderen, poslovno usmerjen, nekateri ga imenujejo tudi azijska Švica," nadaljuje Yumei, ki pove, da jo radi vprašamo o zelo strogih zakonih, ki urejajo življenje v njeni domovini.
"Ljudje me radi vprašajo, v kakšnem primeru bi jih tam aretirali. Odgovorim jim, da ni tako slabo, kot mislijo. Še nikoli nisem bila aretirana ali končala v ječi."
Singapurko je v Slovenijo pripeljal študij, ostala je zaradi ljubezni. Zdaj posledično vsako jutro dobi poročilo o dogajanju v ligi NBA:
"S prijateljicami, ki so tujke in imajo za partnerja Slovenca, se šalimo o tem, da je kar nekako navada, da naši partnerji zjutraj odidejo na stranišče z mobilnikom v roki. Potem slišiš različne zvoke s stranišča in ko se vrnejo, rečejo: »Ali veš, kaj je Luka Dončić naredil včeraj?« To je zelo zabavno. Mi je pa všeč, da ste tako strastni glede športa. Singapurci tega nimamo."
Yumei del leta preživi v svoji domovini in na Kitajskem, kjer pripravlja poletno poslovno šolo – tudi za Slovence –, del v Sloveniji. Pravi, da si Singapur in Slovenija nista tako različna. V Sloveniji pa pogreša bolj prijazno poslovno okolje:
"Kar me kot tujko moti, je to, da nimam enakih kariernih možnosti kot domačini. Treba je pač govoriti slovensko. Mislim, da ima Slovenija veliko potenciala. Tudi lega ji to omogoča. Je majhna, nima veliko revščine ali kriminala. Ima popolne pogoje za rast, a se nekako zdi, da se ljudje bojijo želeti več, nočejo izpasti ambiciozni. Morda mislijo, da bodo tako videti pohlepni."
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Yumei Foong se je rodila v Singapurju. K nam jo je pripeljal študij; da je tu tudi ostala, je poskrbela ljubezen. Njena domovina, ki je mimogrede več kot 20-krat manjša od Slovenije, je zelo podobna naši državi, boste slišali v nadaljevanju. Največje razlike je mogoče najti na gospodarskem področju, pri načinu, kako se sklepajo posli. Z Yumei Foong pa tudi o tistih znanih visokih, tudi zapornih kaznih za npr. odvržen žvečilni gumi v Singapurju. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Yumei Foong prihaja iz države, ki si s Slovenijo pogosto deli vrh lestvice najnižje ogroženosti otrok
Yumei Foong je v Slovenijo prvič prišla leta 2017. Njena domovina je mesto leva, Singapur. Njeni predniki so iz Kitajske.
"Preden so prišli v Singapur, je bila to le majhna ribiška vasica. Pozneje je rasla in rasla, saj je bila pomembna trgovska postojanka. Pristanišče je postajalo vse bolj obiskano, ponujalo več možnosti in v tem času so se moji prastarši odločili, da zapustijo Kitajsko in boljše življenje poiščejo v Singapurju. Podobno zveni zgodba prav vsakega Singapurca."
"V primerjavi s Slovenijo je Singapur približno 26-krat manjši. Je majcen, vožnja od vzhoda do zahoda vzame 45 minut. Gre za hkrati majhno državo in veliko mesto. Singapur je tudi zelo čist, moderen, poslovno usmerjen, nekateri ga imenujejo tudi azijska Švica," nadaljuje Yumei, ki pove, da jo radi vprašamo o zelo strogih zakonih, ki urejajo življenje v njeni domovini.
"Ljudje me radi vprašajo, v kakšnem primeru bi jih tam aretirali. Odgovorim jim, da ni tako slabo, kot mislijo. Še nikoli nisem bila aretirana ali končala v ječi."
Singapurko je v Slovenijo pripeljal študij, ostala je zaradi ljubezni. Zdaj posledično vsako jutro dobi poročilo o dogajanju v ligi NBA:
"S prijateljicami, ki so tujke in imajo za partnerja Slovenca, se šalimo o tem, da je kar nekako navada, da naši partnerji zjutraj odidejo na stranišče z mobilnikom v roki. Potem slišiš različne zvoke s stranišča in ko se vrnejo, rečejo: »Ali veš, kaj je Luka Dončić naredil včeraj?« To je zelo zabavno. Mi je pa všeč, da ste tako strastni glede športa. Singapurci tega nimamo."
Yumei del leta preživi v svoji domovini in na Kitajskem, kjer pripravlja poletno poslovno šolo – tudi za Slovence –, del v Sloveniji. Pravi, da si Singapur in Slovenija nista tako različna. V Sloveniji pa pogreša bolj prijazno poslovno okolje:
"Kar me kot tujko moti, je to, da nimam enakih kariernih možnosti kot domačini. Treba je pač govoriti slovensko. Mislim, da ima Slovenija veliko potenciala. Tudi lega ji to omogoča. Je majhna, nima veliko revščine ali kriminala. Ima popolne pogoje za rast, a se nekako zdi, da se ljudje bojijo želeti več, nočejo izpasti ambiciozni. Morda mislijo, da bodo tako videti pohlepni."
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Pieris je majhno mesto ob Soči v Italiji, 9 kilometrov oddaljeno od morja in 9 od Tržica oz. Monfalconeja. Od tam prihaja naša sogovornica - Lucia Lo Cascio. 18-letnica nima slovenskih korenin, a je vseeno povezana s Slovenijo. Pred dobrim letom je prišla v Ljubljano, kjer obiskuje 4. letnik Gimnazije Poljane, in kljub svoji mladosti točno ve, kaj bi v življenju rada počela - postala bi rada zdravnica brez meja, saj rada potuje. V življenju ne izbira lažjih poti, to dokazuje njena odločitev, da se šola v Ljubljani, in njena izbira maturitetnih predmetov. Da bi dobila čim več točk, ki jih potrebuje za vpis na študij medicine, bo namreč pisala test iz slovenščine kot maternega jezika. Lucia je tudi ena izmed junakinj 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti?. Na Televiziji Slovenija jo boste lahko videli marca, slišali pa jo boste že v tokratnem Drugem pogledu.
Bosno in Hercegovino je med vojnami na Balkanu v 90-ih letih zapustila polovica prebivalcev – več kot 2 milijona. Starši našega mladega sogovornika v oddaji Drugi pogled so si novo življenje ustvarili v Veliki Britaniji, zato sam zase pravi, da je Bosanec v Angliji. Tibor Babić je Slovenijo sicer poznal že prej – ko so se z družino vsako poletje z avtom peljali na počitnice v Bosno, so prevozili tudi našo državo. Oktobra pa je kot študent prvič prišel v Ljubljano. Njegova slovenščina je še začinjena z bosanskim naglasom, kdaj ga zanese tudi na angleščino. Z vnetim rolerjem in tudi enim izmed junakov 2. sezone dokumentarne serije Kdo si pa ti? Televizije Slovenija, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Drugem pogledu na Prvem programu Radia Slovenija smo tokrat obiskali Novo mesto. Vodja in gonilna sila tamkajšnjega teniškega kluba je Čeh Jiři Volt. Po dveh tednih življenja v novi državi je takratni punci napisal dolgo pismo, da niti slučajno ne bo ostal tukaj in se bo vrnil na Češko. Stvari so se obrnile in tukaj živi že od leta 1998. Z njim se je pogovarjala Nataša Rašl.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Američan Noah Charney, pisatelj in prevajalec, ki ga je v Slovenijo pripeljalo navdušenje nad Plečnikovo arhitekturo, zadržala pa Slovenka, s katero si je v Kamniku ustvaril družino. Med drugim upa, da ga bo tašča naučila priprave slovenskega žganja, in bo lahko sodeloval na kamniškem tekmovanju za najboljši šnops. Sicer pa velik promotor Slovenije - zapise o lepotah naše dežele objavlja tudi na Twitterju pod #slovenology. Pripravlja Darja Pograjc.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
V Sloveniji živi okoli 150 Turkov in enega od njih bomo spoznali v tokratnem Drugem pogledu - Abdullah Aksu prihaja iz turške Konye, po izobrazbi je strojni inženir, po srcu in duši pa umetnik. S tradicionalno turško umetnostjo, imenovano ebru, za katero je značilno nanašanje barv na vodno osnovo in prenašanja teh vzorcev na papir, se je pričel ukvarjati v študentskih letih. Ljubezen do marmoriranja, kot še imenujemo ebru, ga je odpeljala na Portugalsko, kjer je spoznal tudi svojo ženo, od tam pa ga je pot vodila v Slovenijo. Kako se je znašel tu, kaj mu je pri nas najmanj in kaj najbolj všeč ter do kakšnih smešnih situacij pride zaradi stika slovenske in turške kulture, je povedal Andreji Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov