Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Yumei Foong se je rodila v Singapurju. K nam jo je pripeljal študij; da je tu tudi ostala, je poskrbela ljubezen. Njena domovina, ki je mimogrede več kot 20-krat manjša od Slovenije, je zelo podobna naši državi, boste slišali v nadaljevanju. Največje razlike je mogoče najti na gospodarskem področju, pri načinu, kako se sklepajo posli. Z Yumei Foong pa tudi o tistih znanih visokih, tudi zapornih kaznih za npr. odvržen žvečilni gumi v Singapurju. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Yumei Foong prihaja iz države, ki si s Slovenijo pogosto deli vrh lestvice najnižje ogroženosti otrok
Yumei Foong je v Slovenijo prvič prišla leta 2017. Njena domovina je mesto leva, Singapur. Njeni predniki so iz Kitajske.
"Preden so prišli v Singapur, je bila to le majhna ribiška vasica. Pozneje je rasla in rasla, saj je bila pomembna trgovska postojanka. Pristanišče je postajalo vse bolj obiskano, ponujalo več možnosti in v tem času so se moji prastarši odločili, da zapustijo Kitajsko in boljše življenje poiščejo v Singapurju. Podobno zveni zgodba prav vsakega Singapurca."
"V primerjavi s Slovenijo je Singapur približno 26-krat manjši. Je majcen, vožnja od vzhoda do zahoda vzame 45 minut. Gre za hkrati majhno državo in veliko mesto. Singapur je tudi zelo čist, moderen, poslovno usmerjen, nekateri ga imenujejo tudi azijska Švica," nadaljuje Yumei, ki pove, da jo radi vprašamo o zelo strogih zakonih, ki urejajo življenje v njeni domovini.
"Ljudje me radi vprašajo, v kakšnem primeru bi jih tam aretirali. Odgovorim jim, da ni tako slabo, kot mislijo. Še nikoli nisem bila aretirana ali končala v ječi."
Singapurko je v Slovenijo pripeljal študij, ostala je zaradi ljubezni. Zdaj posledično vsako jutro dobi poročilo o dogajanju v ligi NBA:
"S prijateljicami, ki so tujke in imajo za partnerja Slovenca, se šalimo o tem, da je kar nekako navada, da naši partnerji zjutraj odidejo na stranišče z mobilnikom v roki. Potem slišiš različne zvoke s stranišča in ko se vrnejo, rečejo: »Ali veš, kaj je Luka Dončić naredil včeraj?« To je zelo zabavno. Mi je pa všeč, da ste tako strastni glede športa. Singapurci tega nimamo."
Yumei del leta preživi v svoji domovini in na Kitajskem, kjer pripravlja poletno poslovno šolo – tudi za Slovence –, del v Sloveniji. Pravi, da si Singapur in Slovenija nista tako različna. V Sloveniji pa pogreša bolj prijazno poslovno okolje:
"Kar me kot tujko moti, je to, da nimam enakih kariernih možnosti kot domačini. Treba je pač govoriti slovensko. Mislim, da ima Slovenija veliko potenciala. Tudi lega ji to omogoča. Je majhna, nima veliko revščine ali kriminala. Ima popolne pogoje za rast, a se nekako zdi, da se ljudje bojijo želeti več, nočejo izpasti ambiciozni. Morda mislijo, da bodo tako videti pohlepni."
404 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Yumei Foong se je rodila v Singapurju. K nam jo je pripeljal študij; da je tu tudi ostala, je poskrbela ljubezen. Njena domovina, ki je mimogrede več kot 20-krat manjša od Slovenije, je zelo podobna naši državi, boste slišali v nadaljevanju. Največje razlike je mogoče najti na gospodarskem področju, pri načinu, kako se sklepajo posli. Z Yumei Foong pa tudi o tistih znanih visokih, tudi zapornih kaznih za npr. odvržen žvečilni gumi v Singapurju. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Yumei Foong prihaja iz države, ki si s Slovenijo pogosto deli vrh lestvice najnižje ogroženosti otrok
Yumei Foong je v Slovenijo prvič prišla leta 2017. Njena domovina je mesto leva, Singapur. Njeni predniki so iz Kitajske.
"Preden so prišli v Singapur, je bila to le majhna ribiška vasica. Pozneje je rasla in rasla, saj je bila pomembna trgovska postojanka. Pristanišče je postajalo vse bolj obiskano, ponujalo več možnosti in v tem času so se moji prastarši odločili, da zapustijo Kitajsko in boljše življenje poiščejo v Singapurju. Podobno zveni zgodba prav vsakega Singapurca."
"V primerjavi s Slovenijo je Singapur približno 26-krat manjši. Je majcen, vožnja od vzhoda do zahoda vzame 45 minut. Gre za hkrati majhno državo in veliko mesto. Singapur je tudi zelo čist, moderen, poslovno usmerjen, nekateri ga imenujejo tudi azijska Švica," nadaljuje Yumei, ki pove, da jo radi vprašamo o zelo strogih zakonih, ki urejajo življenje v njeni domovini.
"Ljudje me radi vprašajo, v kakšnem primeru bi jih tam aretirali. Odgovorim jim, da ni tako slabo, kot mislijo. Še nikoli nisem bila aretirana ali končala v ječi."
Singapurko je v Slovenijo pripeljal študij, ostala je zaradi ljubezni. Zdaj posledično vsako jutro dobi poročilo o dogajanju v ligi NBA:
"S prijateljicami, ki so tujke in imajo za partnerja Slovenca, se šalimo o tem, da je kar nekako navada, da naši partnerji zjutraj odidejo na stranišče z mobilnikom v roki. Potem slišiš različne zvoke s stranišča in ko se vrnejo, rečejo: »Ali veš, kaj je Luka Dončić naredil včeraj?« To je zelo zabavno. Mi je pa všeč, da ste tako strastni glede športa. Singapurci tega nimamo."
Yumei del leta preživi v svoji domovini in na Kitajskem, kjer pripravlja poletno poslovno šolo – tudi za Slovence –, del v Sloveniji. Pravi, da si Singapur in Slovenija nista tako različna. V Sloveniji pa pogreša bolj prijazno poslovno okolje:
"Kar me kot tujko moti, je to, da nimam enakih kariernih možnosti kot domačini. Treba je pač govoriti slovensko. Mislim, da ima Slovenija veliko potenciala. Tudi lega ji to omogoča. Je majhna, nima veliko revščine ali kriminala. Ima popolne pogoje za rast, a se nekako zdi, da se ljudje bojijo želeti več, nočejo izpasti ambiciozni. Morda mislijo, da bodo tako videti pohlepni."
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Cristina Gabriela Pinto Droga Mazovec prihaja iz drugega največjega portugalskega mesta Porta in v Sloveniji živi od leta 2001. Je predsednica Društva slovensko-portugalskega prijateljstva, ki združuje okoli 40 Portugalcev. Kot pravi, se, zaradi majhnega števila Portugalcev, ki bivajo pri nas, vsi poznajo med seboj. Največ jih živi v Ljubljani, nekaj še v Mariboru in Ajdovščini, večina pa je v Slovenijo prišla oziroma tu ostala zaradi ljubezni. Ljubezen je nekoliko vplivala tudi na Gabrielino odločitev o selitvi v Slovenijo, a veliko pomembnejšo vlogo je imelo izobraževanje. Več boste izvedeli v naslednjih minutah v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Čeprav njegov priimek pomeni: tisti, ki se bori z levi, tokratni gost oddaje Drugi pogled ne prihaja iz države, kjer v naravi živijo levi. Prihaja iz dežele, kjer je glavna nevarnost človek – in njegovo orožje. Iz Sirije. 22-letni Rami Subaie je Sirec, a ima dvojno državljanstvo – tudi slovenskega. Dobil ga je zaradi očeta. Ta se je na študij odpravil v Italijo, a pristal v na fakulteti za farmacijo v Zagrebu. Tam je spoznal Ramijevo mamo, ki je iz Bosne na Hrvaško prišla delat. Skupaj sta se nato preselila v Rogaško Slatino. Po več letih dela je lahko zaprosil za takrat jugoslovansko državljanstvo, po odcepitvi pa avtomatično, ker je živel v Sloveniji, dobil slovensko. Tudi Rami ima tako dvojno državljanstvo. Da je, ko je bil star 17 let in je moral zapustiti Sirijo, prišel v Slovenijo, torej ni naključje.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Njeno ime v kirgiščini pomeni mesečev cvet, njen priimek brez rusificirane končnice pa v muslimanskem svetu modrec. Aigul Hakimova torej prihaja iz Kirgizije, v Sloveniji živi 15 let, dela v turizmu, je mati, ki s svojim otrokom govori slovensko, in aktivistka, občutljiva na nepravičnosti v družbi. V zadnjem času v javnosti nastopa kot predstavnica Socialnega centra Rog in uporabnica Tovarne Rog, v Drugem pogledu pa smo jo spoznali v nekoliko drugačni luči.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
“Fajn se je smejati drugemu, to je priljubljena rekreacija.” To je odgovor stand-up komika Perice Jerkovića na vprašanje, zakaj se Slovenci radi smejimo vicem o Bosancih. Eden največjih poznavalcev stand-up komedije v Sloveniji, ki na tem področju deluje že 13 let, se je namreč iz Bosne v Slovenijo preselil v času vojne. V Koper je prišel z družino, a brez vsega – brez denarja, materialnih dobrin, dokumentov, brez poznanstev. Kako je biti begunec?
V tokratnem Drugem pogledu predstavljamo Liorja Kochavyja - Izraelca, ki je zaslužen za Odprto kuhno. Več o ideji za petkovo kulinarično tržnico, ki je pred 3 leti svoje mesto našla na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, se od tam razširila še v Celje in Koper, 25. maja pa se bo premierno predstavila v Novi Gorici, v naslednjih minutah, ko boste med drugim izvedeli tudi, kakšne so razlike med Slovenci in Izraelci ter kakšno paniko lahko povzroči avgustovsko neurje. Prispevek je pripravila Andreja Gradišar, prevode je prebral Jure Franko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ali veste, kje so Komori? Naj vas že kar takoj malo usmerimo: južna polobla, vzhodno od Afrike, blizu Madagaskarja … Tam, v Indijskem oceanu, leži otočje in ena izmed najmajših, a tudi najgosteje naseljenih državic na svetu. Ima 800 tisoč prebivalcev, skoraj polovica jih je mlajših od 15 let. S Komorov prihaja Djonas Ahmed Abdillah (na fotografiji na desni), ki že 6 let živi v Sloveniji. Razlog: ljubezen in družina.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov