Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Berta Golob: Glede nasilja

01.04.2017

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam. Nasveti glede prijazne vzgoje niso nič novega in táko vzgojo podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija ni omenjala. Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej. Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in osebnostno pohabljeno, naj mi pa to kdo jasno dokaže. Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo. Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak najmanj vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam. Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam.

Nasveti glede  prijazne vzgoje niso nič novega in  táko vzgojo  podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija  ni omenjala.  Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej.

Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele  tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila  zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in  osebnostno pohabljeno,  naj mi pa to kdo  jasno dokaže.

Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo.

Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak  najmanj  vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam.

Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.


Duhovna misel

3599 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Berta Golob: Glede nasilja

01.04.2017

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam. Nasveti glede prijazne vzgoje niso nič novega in táko vzgojo podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija ni omenjala. Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej. Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in osebnostno pohabljeno, naj mi pa to kdo jasno dokaže. Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo. Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak najmanj vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam. Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam.

Nasveti glede  prijazne vzgoje niso nič novega in  táko vzgojo  podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija  ni omenjala.  Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej.

Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele  tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila  zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in  osebnostno pohabljeno,  naj mi pa to kdo  jasno dokaže.

Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo.

Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak  najmanj  vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam.

Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.


15.11.2015

Robert Friškovec: Nova in živa pot

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


14.11.2015

Alen Širca: Terezija Avilska

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


13.11.2015

Raid Al-Daghistani: Razpravljati na najlepši način

Dialog je v sodobnem globaliziranem svetu potreben verjetno bolj kot kdaj koli prej. To velja tudi za religije. Medverski dialog ni pomemben le za odnos med verami, ampak je in bo – po mnenju mnogih – ključen tudi za vzpostavitev miru v svetu. Duhovno misel je pripravil islamolog, mag. Raid Al-Daghistani.


12.11.2015

Metka Klevišar: Vejice namesto pik

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


11.11.2015

Marko Fink: Hrošček Listroderes

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


10.11.2015

s. Emanuela Žerdin: Duhovnost je tudi...

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


09.11.2015

Cvetka Hedžet Toth: Ljubezen in pravičnost

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


08.11.2015

Berta Golob: Za ogradami

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


07.11.2015

Karel Gržan: Duhovna osteoporoza

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


06.11.2015

Geza Erniša: Primat dobrega

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


05.11.2015

Miljana Cunta: Intima

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


04.11.2015

Ignacija Fridl Jarc: O učiteljih

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


03.11.2015

Marko Uršič: mali harmonični labirint

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


02.11.2015

Robert Friškovec: kreposti svetnika

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


01.11.2015

Metka Klevišar: Vsi sveti

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


31.10.2015

Geza Filo: Dan reformacije

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


30.10.2015

Marko Fink: teta Zinka

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


29.10.2015

Ciril Zlobec: sam

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


28.10.2015

s. Emanuela Žerdin: čudenje

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


27.10.2015

Berta Golob: čudenje

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


Stran 159 od 180
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov