Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Berta Golob: Glede nasilja

01.04.2017

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam. Nasveti glede prijazne vzgoje niso nič novega in táko vzgojo podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija ni omenjala. Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej. Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in osebnostno pohabljeno, naj mi pa to kdo jasno dokaže. Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo. Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak najmanj vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam. Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam.

Nasveti glede  prijazne vzgoje niso nič novega in  táko vzgojo  podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija  ni omenjala.  Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej.

Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele  tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila  zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in  osebnostno pohabljeno,  naj mi pa to kdo  jasno dokaže.

Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo.

Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak  najmanj  vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam.

Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.


Duhovna misel

3599 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Berta Golob: Glede nasilja

01.04.2017

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam. Nasveti glede prijazne vzgoje niso nič novega in táko vzgojo podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija ni omenjala. Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej. Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in osebnostno pohabljeno, naj mi pa to kdo jasno dokaže. Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo. Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak najmanj vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam. Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam.

Nasveti glede  prijazne vzgoje niso nič novega in  táko vzgojo  podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija  ni omenjala.  Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej.

Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele  tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila  zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in  osebnostno pohabljeno,  naj mi pa to kdo  jasno dokaže.

Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo.

Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak  najmanj  vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam.

Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.


26.10.2015

Geza Erniša: zob za zob

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


25.10.2015

Karel Gržan: pravičnost v ljubezni

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


24.10.2015

Ignacija Fridl Jarc: definicije

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


23.10.2015

Cvetka Hedžet Toth: Evropa kot počlovečeni prostor

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


22.10.2015

Alenka Veber: pot v službo

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


21.10.2015

Marko Fink: Umetnost in duhovna rast

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


20.10.2015

Marko Uršič: Svet in smisel

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


19.10.2015

Robert Friškovec: Pogum

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


18.10.2015

Stanislav Kerin: Misijonska nedelja

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


17.10.2015

Daniel Brkič: Čas

"Nimam časa", je danes eden pogostejših odgovorov. Sodobna tehnologija naj bi nam čas prihranila, človek naj bi postal gospodar svojega časa, toda v hitrem tempu življenja se vedno bolj zdi, da je čas postal gospodar, človek pa njegov suženj. O času, v današnji Duhovni misli, pastor Evangelijske Cerkve Dobrega Pastirja Novo mesto, dr. Daniel Brkič.


16.10.2015

Raid Al-Daghistani: Čuječnost

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika preberemo, da je najvišja človeška umska dejavnost: misel, oziroma razmišljanje. Psihologi, filozofi in teologi se ukvarjajo z vprašanji: kaj sploh je misel, od kje prihaja in kako jo je mogoče usmerjati. V religijah so o tem razmišljali predvsem mistiki, ki so poudarjali, da mora človek nadzorovati svoje misli. Islamolog, mag. Raid Al-Daghistani, ki v Nemčiji zaključuje doktorat s področja mistike, v današnji Duhovni misli poudarja, da je bilo za islamske mistike predvsem pomembno prepoznati izvor misli.


15.10.2015

Karel Gržan: Potrditev v dobrem

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


14.10.2015

Misli o hvaležnosti

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


13.10.2015

Berta Golob: Je vseeno?

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


12.10.2015

Benjamin Siter: V ljubezni ni strahu

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


11.10.2015

Alen Širca: Očetje o ponižnosti

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


10.10.2015

s. Emanuela Žerdin: Dotik telesa

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


09.10.2015

Alenka Veber: Mamina vzgoja

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


08.10.2015

Cvetka Toth: Pravičnost in ljubezen

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


07.10.2015

Viktor Frankl: Smisel

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


Stran 160 od 180
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov