Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Berta Golob: Glede nasilja

01.04.2017

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam. Nasveti glede prijazne vzgoje niso nič novega in táko vzgojo podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija ni omenjala. Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej. Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in osebnostno pohabljeno, naj mi pa to kdo jasno dokaže. Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo. Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak najmanj vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam. Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam.

Nasveti glede  prijazne vzgoje niso nič novega in  táko vzgojo  podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija  ni omenjala.  Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej.

Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele  tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila  zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in  osebnostno pohabljeno,  naj mi pa to kdo  jasno dokaže.

Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo.

Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak  najmanj  vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam.

Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.


Duhovna misel

3600 epizod


Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Berta Golob: Glede nasilja

01.04.2017

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam. Nasveti glede prijazne vzgoje niso nič novega in táko vzgojo podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija ni omenjala. Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej. Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in osebnostno pohabljeno, naj mi pa to kdo jasno dokaže. Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo. Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak najmanj vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam. Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.

Ničelna stopnja tolerance do nasilja. Sem za! Nasilja se bojim, trpljenja tudi. Pomanjkanja veliko manj. Zakaj pa bi morali imeti vse in vsega kar čez mero! Zadošča že minimum, kadar zmanjkuje. Na to, da v vlogi staršev in drugih vzgojiteljev ni dopustno otroka za kaj prikrajšati, mu kaj odvzeti, mu kaj ukazati, ga trdo prijeti in mu brez nežnih smehljajev pokazati, da mi je zanj mar in da ga želim pripraviti na odgovorno življenje do sočloveka, pa ne pristajam.

Nasveti glede  prijazne vzgoje niso nič novega in  táko vzgojo  podpiram. Makarenko, don Bosko, naš Slomšek; le da slednja dva pedagogika iz časov mojega študija  ni omenjala.  Slomška celo je, a le zavoljo palice in njegovega pregovora o njej.

Tepena nisem bila nikoli, pa za kake svoje vragolije bi lahko bila. Pri hiši nismo poznali jeze in kletve, niti prerekanja in dolgoveznega pojasnjevanja. V tej klimi sem odraščala in to, da nisem imela vsega, kar so imeli drugi, sem nadomestila s tem, da sem si vse zapomnila in rada brala in da so mi dolgi odstavki ostajali v dobesednem spominu. Malo sem res zavidala sošolkam s pentljo v laseh in s kratkimi krilci in čevlje z malce višjo peto sem dobila šele  tam po maturi enkrat. Da bi se pa zato v življenju počutila  zapostavljeno in oropano potrebne samozavesti in  osebnostno pohabljeno,  naj mi pa to kdo  jasno dokaže.

Te dni sem bila spet priča sodobnemu vzgojnemu vzorcu: na obredni slovesnosti je v prvi vrsti petletni deček uprizarjal pravi kraval, a ga je mamica le privijala k sebi, ga božala in poljubljala, on je pa nadaljeval svojo predstavo.

Ostaja mi živ spomin na svoje učiteljevanje, ki ni poznalo nedoslednosti. Če si je kdo privoščil izmikanje, sva se javno pomenila, kaj ta čas v tovarni dela njegova mama ali pa oče ali pa oba. »Korajžni ste pa bili,« mi zdaj pravi kak  najmanj  vsaj 65-letnik,« da ste enako pravično ošteli otroke funkcionarjev kot nas.« Vem, da sem nekoč nekega srboriteža zuhljala, čeprav to dovoljeno tudi takrat ni bilo in se s takim stališčem strinjam.

Nasprotujem vsakemu nasilju. Vendar pa resnost, doslednost in poštenje menda še niso nasilje.


14.09.2015

Cvetka Hedžet Toth: Paradoks sočutja

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


13.09.2015

Geza Filo: Vera

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


12.09.2015

Berta Golob: Praznovanje

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


12.09.2015

Berta Golob: Praznovanje

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


11.09.2015

s. Emanuela Žerdin: Dom

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


10.09.2015

Robert Friškovec: Majevtika

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


09.09.2015

Dalajlama o mladih

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


07.09.2015

Ignacija Fridl Jarc: Človek in narava

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


06.09.2015

Alenka Veber: Knjiga knjig

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


05.09.2015

Misli Matere Terezije

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


04.09.2015

Cvetka Hedžet Toth: Albert Schweitzer

Danes mineva 50 let od smrti nemškega evangeličanskega teologa, filozofa, zdravnika, glasbenika in predvsem velikega človekoljuba Alberta Schweitzer-ja. Polovico svojega življenja je preživel v afriški državi Gabon, kjer je ustanovil bolnišnice za domačine, sredstva za svoje projekte pa je med-drugim zbiral tudi z orgelskimi koncerti in predavanji, ki jih je izvajal po Evropi in Združenih državah. Za svoje delo je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir. Sicer pa je Schweitzer veliko razmišljal o človeški etiki, ki je bila zanj: spoštovanje do vsakega življenja, do vseh živih bitij. O Nobelovem nagrajencu, v Duhovni misli, razmišlja filozofinja dr. Cvetka Hedžet Toth.


03.09.2015

Karel Gržan: Oslabelo srce

Zgodi se, da je človek, ko pride z dopusta, še bolj utrujen kot prej. V poletnih dneh - pa tudi sicer - ko naj bi se odpočili in ustavili, radi obsedimo pred računalnikom, tablico ali pametnim telefonom in vneto brskamo po novih podatkih in novicah. Kaj je potrebno naredi - če sploh kaj - da se zares ustavimo, v Duhovni misli to jutro razmišlja pater dr. Karel Gržan.


02.09.2015

Ignacija Fridl Jarc: Tales

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


01.09.2015

Robert Friškovec: Vino in voda

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


30.08.2015

dr. Borut Ošlaj

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


23.08.2015

dr. Daniel Brkič

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


16.08.2015

Duhovna misel

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.


09.08.2015

Jana Kerčmar

Evangeličanska duhovnica o počitku in dopustu.


26.07.2015

Stanislav Kerin

Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije o Krištofovi nedelji.


19.07.2015

Amra Halilovič

Jezikoslovka in prevajalka o pomenu odpovedovanja.


Stran 162 od 180
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov