Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ameriški pogled na delitev zavezniškega obrambnega bremena

19.03.2018

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.

Do začrtanega roka bo finančne obljube izpolnilo zgolj 15 članic Nata

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi.

29-letna Ariel Espinoza Levy si želi oditi na misijo v Evropo, a bo za kaj takega morala še počakati, saj je trenutno vključena v urjenje enot za napad z zraka v vojaškem oporišču Fort Hood v Killeenu v ameriški zvezni državi Teksas. Zaveda se privilegija, da se lahko izpopolnjuje v bazi, ki je s 65 tisoč vojaki večja, kot katerakoli druga ameriška na svetu. Novi generaciji ameriških vojakov je jasno, da se tu znanje prenaša že od ustanovitve baze leta 1942, da ima priložnost učiti se od kolegov, ki se v Fort Hood ne vračajo zgolj z vojaških vaj po vsem svetu, pač pa tudi z bojišč, iz Afganistana in Iraka, denimo. Novinci v teh dneh s posebnim zanimanjem spremljajo vrhunec priprav prve brigadne bojne skupine oziroma njene prve konjeniške divizije, ki v okviru operacije Atlantska rešitev maja za devet mesecev prihaja v Evropo.

Na vzhod Evrope bodo iz Killeena odpeljali 87 tankov, 138 oklepnih bojnih vozil Bradley, 18 Paladinov skoraj 400 goseničnih oklepnih vozil, še enkrat toliko kolesnikov ter 350 tovornih vozil. Na pot se odpravlja 3300 vojakov. Med njimi je polkovnik Wilson Rutherford, poveljnik prve brigadne bojne skupine, ki pravi:

“Gre za zelo vznemirljivo nalogo. Naša brigada se je med prvimi vključila v operacijo Atlantska rešitev in s tem pokazala našo zavezo severnoatlantskim zaveznicam in partnerskim državam v Evropi. Z ničemer ne bi mogli naše predanosti pokazati bolj kot tako, da v Evropo pošljemo prvo brigadno bojno skupino. Posebno voljo je potrebno pokazati, da sploh pridemo tja, veliko poguma, da se vrnemo. Gre za izjemno priložnost za mlade vojake, saj bodo sodelovali s kolegi iz več drugih držav, se skupaj z njimi učili. Veselim se dela z zavezniki. Z nekaterimi smo že bili skupaj v Afganistanu, v Iraku, zdaj pa se ne bomo bojevali, ampak imeli vaje. V devetih mesecih načrtujemo 15 vaj, po njih bomo boljši, ne samo mi, ampak tudi naši partnerji.”

Po koncu hladne vojne je zavezništvo nekoliko zmedeno vrtelo busolo in iskalo svojo usmeritev. Brez jasnih prioritet in ciljev so usihali zlasti obrambni proračuni evropskih zaveznic, staro celino je množično zapuščala ameriška vojska. Prišlo je leto 2014 z njim pa ruska aneksija Krima, ukrajinska vojna in destabilizacija varnostnih razmer na vzhodni meji Nata. Zaplapolale so zastave Islamske države. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg:

“Zveznico so spoznale, da se morajo prilagodit, da se morajo znati odzvati v vse bolj zahtevnem varnostnem okolju. Zato smo na vrhunskem zasedanju v Walesu septembra 2014 sprejeli odločitev oziroma zavezo o obrambnih izdatkih. Odločili smo se, da bom ustavili reze in postopoma poviševali obrambne proračune, tako, da bi v desetih letih vsaka članica za obrambo prispevala dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda, od tega pa petino porabila za naložbe v opremo. Poudarili smo, da je treba v tem okviru več vlagati tudi v zmogljivosti, to pomeni v opremo, letala, ladje.., In seveda, da bodo članice prispevala enote za Natove misije in operacije, denimo v Afganistanu, pa tudi v enote, ki so na vzhodu zavezništva, v Baltskih državah in na Poljskem.”

Veliko članic ima težave s poviševanjem obrambnih proračunov. Hans Binnendijk, raziskovalec ameriškega središča za čezatlantske odnose, jim sporoča:

“Tega se ne počne v golem ameriškem interesu, ampak v evropskem. Imate svoj obrambne skrbi, morate biti sposobni ukrepati sami. To bi morala biti motivacija tako za Slovenijo kot za druge.”


Eppur si muove - In vendar se vrti

1154 epizod


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Ameriški pogled na delitev zavezniškega obrambnega bremena

19.03.2018

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.

Do začrtanega roka bo finančne obljube izpolnilo zgolj 15 članic Nata

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi.

29-letna Ariel Espinoza Levy si želi oditi na misijo v Evropo, a bo za kaj takega morala še počakati, saj je trenutno vključena v urjenje enot za napad z zraka v vojaškem oporišču Fort Hood v Killeenu v ameriški zvezni državi Teksas. Zaveda se privilegija, da se lahko izpopolnjuje v bazi, ki je s 65 tisoč vojaki večja, kot katerakoli druga ameriška na svetu. Novi generaciji ameriških vojakov je jasno, da se tu znanje prenaša že od ustanovitve baze leta 1942, da ima priložnost učiti se od kolegov, ki se v Fort Hood ne vračajo zgolj z vojaških vaj po vsem svetu, pač pa tudi z bojišč, iz Afganistana in Iraka, denimo. Novinci v teh dneh s posebnim zanimanjem spremljajo vrhunec priprav prve brigadne bojne skupine oziroma njene prve konjeniške divizije, ki v okviru operacije Atlantska rešitev maja za devet mesecev prihaja v Evropo.

Na vzhod Evrope bodo iz Killeena odpeljali 87 tankov, 138 oklepnih bojnih vozil Bradley, 18 Paladinov skoraj 400 goseničnih oklepnih vozil, še enkrat toliko kolesnikov ter 350 tovornih vozil. Na pot se odpravlja 3300 vojakov. Med njimi je polkovnik Wilson Rutherford, poveljnik prve brigadne bojne skupine, ki pravi:

“Gre za zelo vznemirljivo nalogo. Naša brigada se je med prvimi vključila v operacijo Atlantska rešitev in s tem pokazala našo zavezo severnoatlantskim zaveznicam in partnerskim državam v Evropi. Z ničemer ne bi mogli naše predanosti pokazati bolj kot tako, da v Evropo pošljemo prvo brigadno bojno skupino. Posebno voljo je potrebno pokazati, da sploh pridemo tja, veliko poguma, da se vrnemo. Gre za izjemno priložnost za mlade vojake, saj bodo sodelovali s kolegi iz več drugih držav, se skupaj z njimi učili. Veselim se dela z zavezniki. Z nekaterimi smo že bili skupaj v Afganistanu, v Iraku, zdaj pa se ne bomo bojevali, ampak imeli vaje. V devetih mesecih načrtujemo 15 vaj, po njih bomo boljši, ne samo mi, ampak tudi naši partnerji.”

Po koncu hladne vojne je zavezništvo nekoliko zmedeno vrtelo busolo in iskalo svojo usmeritev. Brez jasnih prioritet in ciljev so usihali zlasti obrambni proračuni evropskih zaveznic, staro celino je množično zapuščala ameriška vojska. Prišlo je leto 2014 z njim pa ruska aneksija Krima, ukrajinska vojna in destabilizacija varnostnih razmer na vzhodni meji Nata. Zaplapolale so zastave Islamske države. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg:

“Zveznico so spoznale, da se morajo prilagodit, da se morajo znati odzvati v vse bolj zahtevnem varnostnem okolju. Zato smo na vrhunskem zasedanju v Walesu septembra 2014 sprejeli odločitev oziroma zavezo o obrambnih izdatkih. Odločili smo se, da bom ustavili reze in postopoma poviševali obrambne proračune, tako, da bi v desetih letih vsaka članica za obrambo prispevala dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda, od tega pa petino porabila za naložbe v opremo. Poudarili smo, da je treba v tem okviru več vlagati tudi v zmogljivosti, to pomeni v opremo, letala, ladje.., In seveda, da bodo članice prispevala enote za Natove misije in operacije, denimo v Afganistanu, pa tudi v enote, ki so na vzhodu zavezništva, v Baltskih državah in na Poljskem.”

Veliko članic ima težave s poviševanjem obrambnih proračunov. Hans Binnendijk, raziskovalec ameriškega središča za čezatlantske odnose, jim sporoča:

“Tega se ne počne v golem ameriškem interesu, ampak v evropskem. Imate svoj obrambne skrbi, morate biti sposobni ukrepati sami. To bi morala biti motivacija tako za Slovenijo kot za druge.”


10.02.2020

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


03.02.2020

Libijski konflikt

Libijski konflikt vstopa v 10-to leto. V tamkajšnje razmere se vpleta več tujih sil, vsaka s svojo računico in interesi. Nedavna berlinska konferenca, na kateri so poleg sprtih libijskih strani sodelovali številni tuji voditelji, ni prinesla preboja. Libijci, naveličani negotovih razmer in spopadov, pogrešajo izgubljeno stabilnost.


27.01.2020

Zeleni januar (4)

Prve oddaje Eppur si muove v tem letu posvečamo našemu okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu in prav človek je eden pomembnejših dejavnikov na podnebne spremembe. Kljub jasnim opozorilom znanstvenikov, da moramo ukrepati takoj, se politični odločevalci obotavljajo. Ukrepi bodo pomenili poseg v naš dosedanji način življenja. Vendar so nujni. V tokratni oddaji se osredotočamo na rabo naravnih virov in na njihov čim daljše zadrževanje v proizvodnem ter potrošniškem ciklu.


20.01.2020

Zeleni januar – ukrepi za blaženje podnebnih sprememb

Prve oddaje Eppur si muove v tem letu namenjamo našemu okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Znanstveniki v okviru Medvladne skupine za podnebne spremembe so prvo poročilo, ki izpostavlja podnebne spremembe kot problem, s katerim se mora spopasti mednarodna skupnost, objavili že pred tridesetimi leti. Najpomembnejši mednarodni podnebni dogovor, znan kot pariški sporazum, je bil dosežen leta 2015, v njem pa so se države zavezale, da bodo do konca stoletja dvig povprečne globalne temperature omejile na največ dve stopinji Celzija, a ob cilju, da bi dvig temperature omejili še bolj, na stopinjo in pol. A eno so zaveze, drugo pa resničnost. In glede na dosedanja gibanja se bo temperatura do konca stoletja dvignila za več kot tri stopinje. V tretji oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti pod skupnim naslovom »Zeleni januar« bomo govorili o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb.


13.01.2020

Zeleni januar - podnebne spremembe, kaj nas čaka v Sloveniji?

Prve oddaje Eppur si muove v tem letu posvečamo okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Ukrepi so nujni. Pri blaženju podnebnih sprememb mora svoj del naloge opraviti tudi Slovenija. Predvsem pa se mora pripraviti na njihove posledice. Naša država se segreva hitreje od svetovnega povprečja in tudi pri nas se že srečujemo s pogostejšimi vročinskimi valovi, več pa bo tudi suš in poplav. Imeti moramo načrt, kako v teh razmerah zagotoviti oskrbo s hrano. Kako se bo na vročinske valove in nove bolezni prilagodil zdravstveni sistem? Tudi smučišča bodo imela velike težave. O tem torej v drugi oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti. Pripravili smo jih s skupnim naslovom »Zeleni januar«.


09.01.2020

Eppur si muove

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


06.01.2020

Zeleni januar: podnebne spremembe, vzroki in posledice

NAPOVED: Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Kljub jasnim opozorilom znanstvenikov, kaj se nam obeta, če ne ukrepamo takoj, se politični odločevalci obotavljajo. Podnebna konferenca v Madridu se je končala brez konkretnih dogovorov. Nekaj upanja prinaša zeleni načrt Evropske komisije, v okviru katerega pa na konkretne ukrepe še čakamo. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb ne bodo enostavni in bodo pomenili poseg v naš dosedanji način življenja. Vendar so nujni. Prve oddaje Eppur si muove v tem letu zato posvečamo našemu okolju. Tematiki in tudi vremenu primerno smo jim dali skupni naslov »Zeleni januar«. Danes bomo govorili o vzrokih za podnebne spremembe in napovedih znanstvenikov. Ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, predvsem pa za prilagajanje nanje, moramo sprejeti tudi v Sloveniji. Današnjo oddajo je pripravila Špela Novak.


30.12.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


23.12.2019

Socialno vrenje v Latinski Ameriki

Latinsko Ameriko je v preteklih mesecih zajel val množičnih protestov. Prebivalci zahtevajo boljše življenje in zmanjšanje socialnih razlik, odtujenim političnim elitam ne zaupajo več. So protesti povezani? Kakšni so skupni imenovalci tega socialnega vrenja? Nekateri analitiki že govorijo o latinskoameriški pomladi. Več o aktualnem dogajanju v državah Latinske Amerike v oddaji Eppur si muove.


16.12.2019

Razmere pred krizo so že dolgo pozabljene sanje, Kakšne so razmere v Grčiji 10 let po strogih varčevalnih ukrepih?

Grčija si še vedno ni opomogla po veliki finančni in gospodarski krizi, čeprav so številke in projekcije spodbudne. Še vedno jo razjeda družbena kriza, ki se po desetih letih ostrih varčevalnih ukrepov še povečuje. Več o razmerah v Grčiji, ki jo pesti tudi begunsko vprašanje, v oddaji Eppur si muove.


09.12.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


02.12.2019

NATO pri sedemdesetih

Kako vitalno Severnoatlantsko zavezništvo 70 let po ustanovitvi še kljubuje obrambno-varnostnim izzivom današnjih dni? H kateremu cilju je usmerjeno in kaj na tej poti razjeda njegovo enotnost? Kako naj se loteva zunanjih groženj? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bodo ob izteku jubilejnega leta ukvarjali tudi politični voditelji članic v Londonu.


25.11.2019

Tehnološki napredek Kitajske

Kitajska pomeni ne le drugo največje gospodarstvo na svetu, ampak vse bolj pridobiva tudi tehnološko moč in postaja velika tekmica zahoda. Mesti Šjan in Čangša v notranjosti države sta postali sinonim za njen hitri gospodarski razvoj. Kitajske tovarne na področju avtomobilske industrije izdelujejo predvsem električna vozila z lastno tehnologijo, inštituti pa se posvečajo razvoju tako imenovanih pametnih avtomobilov.


18.11.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


11.11.2019

Prihodnost Bližnjega vzhoda s Kurdi

Z vojno v Siriji se mednarodna javnost spet bolj zanima za položaj Kurdov. Še vedno veljajo za največjo narodno skupnost brez države, vendar se zdi, da so po vsaki vojni močnejši. Brez njih trajni mir na Bližnjem vzhodu verjetno ni mogoč. Kdo so Kurdi, kaj jih dela posebne, kdo so njihovi nasprotniki in kdo zavezniki? Več o tem bo v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti pojasnil Marjan Vešligaj.


04.11.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


28.10.2019

Na argentinskih predsedniških volitvah prepričljiva zmaga peronista Fernandeza

Na predsedniških volitvah v Argentini je že v prvem krogu slavil levosredinski kandidat Alberto Fernandez, ki je zbral približno 48 odstotkov glasov. Skupaj z njim se v predsedniško palačo, tokrat kot podpredsednica, vrača tudi nekdanja predsednica Cristina Fernandez de Kirchner. Novo peronistično vodstvo bo moralo takoj zavihati rokave, saj je Argentina spet v hudih finančnih in gospodarskih težavah.


21.10.2019

Kosovski politični preobrat

Kosovo je na predčasnih parlamentarnih volitvah doživelo politični preobrat. Zmagovalci, pripadniki gibanja Samoodločba Albina Kurtija, napovedujejo, da bodo končno stopili na prste korupciji in kriminalu ter se začeli ukvarjati s potrebami in željami državljanov. Visoka pričakovanja imajo tudi v mednarodni skupnosti, predvsem glede obnovitve pogajanj med Prištino in Beogradom. To ne bo lahko. Kurti – četudi to določa ustava – noče sodelovati s Srbsko listo, ki je osvojila vseh 10 srbskih sedežev in je po njegovem le podaljšek Beograda. Prihodnost v tujini je našla že tretjina državljanov Kosova.


14.10.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


07.10.2019

Eppur si muove

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


Stran 13 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov