Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.
Do začrtanega roka bo finančne obljube izpolnilo zgolj 15 članic Nata
Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi.
29-letna Ariel Espinoza Levy si želi oditi na misijo v Evropo, a bo za kaj takega morala še počakati, saj je trenutno vključena v urjenje enot za napad z zraka v vojaškem oporišču Fort Hood v Killeenu v ameriški zvezni državi Teksas. Zaveda se privilegija, da se lahko izpopolnjuje v bazi, ki je s 65 tisoč vojaki večja, kot katerakoli druga ameriška na svetu. Novi generaciji ameriških vojakov je jasno, da se tu znanje prenaša že od ustanovitve baze leta 1942, da ima priložnost učiti se od kolegov, ki se v Fort Hood ne vračajo zgolj z vojaških vaj po vsem svetu, pač pa tudi z bojišč, iz Afganistana in Iraka, denimo. Novinci v teh dneh s posebnim zanimanjem spremljajo vrhunec priprav prve brigadne bojne skupine oziroma njene prve konjeniške divizije, ki v okviru operacije Atlantska rešitev maja za devet mesecev prihaja v Evropo.
Na vzhod Evrope bodo iz Killeena odpeljali 87 tankov, 138 oklepnih bojnih vozil Bradley, 18 Paladinov skoraj 400 goseničnih oklepnih vozil, še enkrat toliko kolesnikov ter 350 tovornih vozil. Na pot se odpravlja 3300 vojakov. Med njimi je polkovnik Wilson Rutherford, poveljnik prve brigadne bojne skupine, ki pravi:
“Gre za zelo vznemirljivo nalogo. Naša brigada se je med prvimi vključila v operacijo Atlantska rešitev in s tem pokazala našo zavezo severnoatlantskim zaveznicam in partnerskim državam v Evropi. Z ničemer ne bi mogli naše predanosti pokazati bolj kot tako, da v Evropo pošljemo prvo brigadno bojno skupino. Posebno voljo je potrebno pokazati, da sploh pridemo tja, veliko poguma, da se vrnemo. Gre za izjemno priložnost za mlade vojake, saj bodo sodelovali s kolegi iz več drugih držav, se skupaj z njimi učili. Veselim se dela z zavezniki. Z nekaterimi smo že bili skupaj v Afganistanu, v Iraku, zdaj pa se ne bomo bojevali, ampak imeli vaje. V devetih mesecih načrtujemo 15 vaj, po njih bomo boljši, ne samo mi, ampak tudi naši partnerji.”
Po koncu hladne vojne je zavezništvo nekoliko zmedeno vrtelo busolo in iskalo svojo usmeritev. Brez jasnih prioritet in ciljev so usihali zlasti obrambni proračuni evropskih zaveznic, staro celino je množično zapuščala ameriška vojska. Prišlo je leto 2014 z njim pa ruska aneksija Krima, ukrajinska vojna in destabilizacija varnostnih razmer na vzhodni meji Nata. Zaplapolale so zastave Islamske države. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg:
“Zveznico so spoznale, da se morajo prilagodit, da se morajo znati odzvati v vse bolj zahtevnem varnostnem okolju. Zato smo na vrhunskem zasedanju v Walesu septembra 2014 sprejeli odločitev oziroma zavezo o obrambnih izdatkih. Odločili smo se, da bom ustavili reze in postopoma poviševali obrambne proračune, tako, da bi v desetih letih vsaka članica za obrambo prispevala dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda, od tega pa petino porabila za naložbe v opremo. Poudarili smo, da je treba v tem okviru več vlagati tudi v zmogljivosti, to pomeni v opremo, letala, ladje.., In seveda, da bodo članice prispevala enote za Natove misije in operacije, denimo v Afganistanu, pa tudi v enote, ki so na vzhodu zavezništva, v Baltskih državah in na Poljskem.”
Veliko članic ima težave s poviševanjem obrambnih proračunov. Hans Binnendijk, raziskovalec ameriškega središča za čezatlantske odnose, jim sporoča:
“Tega se ne počne v golem ameriškem interesu, ampak v evropskem. Imate svoj obrambne skrbi, morate biti sposobni ukrepati sami. To bi morala biti motivacija tako za Slovenijo kot za druge.”
1154 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.
Do začrtanega roka bo finančne obljube izpolnilo zgolj 15 članic Nata
Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi.
29-letna Ariel Espinoza Levy si želi oditi na misijo v Evropo, a bo za kaj takega morala še počakati, saj je trenutno vključena v urjenje enot za napad z zraka v vojaškem oporišču Fort Hood v Killeenu v ameriški zvezni državi Teksas. Zaveda se privilegija, da se lahko izpopolnjuje v bazi, ki je s 65 tisoč vojaki večja, kot katerakoli druga ameriška na svetu. Novi generaciji ameriških vojakov je jasno, da se tu znanje prenaša že od ustanovitve baze leta 1942, da ima priložnost učiti se od kolegov, ki se v Fort Hood ne vračajo zgolj z vojaških vaj po vsem svetu, pač pa tudi z bojišč, iz Afganistana in Iraka, denimo. Novinci v teh dneh s posebnim zanimanjem spremljajo vrhunec priprav prve brigadne bojne skupine oziroma njene prve konjeniške divizije, ki v okviru operacije Atlantska rešitev maja za devet mesecev prihaja v Evropo.
Na vzhod Evrope bodo iz Killeena odpeljali 87 tankov, 138 oklepnih bojnih vozil Bradley, 18 Paladinov skoraj 400 goseničnih oklepnih vozil, še enkrat toliko kolesnikov ter 350 tovornih vozil. Na pot se odpravlja 3300 vojakov. Med njimi je polkovnik Wilson Rutherford, poveljnik prve brigadne bojne skupine, ki pravi:
“Gre za zelo vznemirljivo nalogo. Naša brigada se je med prvimi vključila v operacijo Atlantska rešitev in s tem pokazala našo zavezo severnoatlantskim zaveznicam in partnerskim državam v Evropi. Z ničemer ne bi mogli naše predanosti pokazati bolj kot tako, da v Evropo pošljemo prvo brigadno bojno skupino. Posebno voljo je potrebno pokazati, da sploh pridemo tja, veliko poguma, da se vrnemo. Gre za izjemno priložnost za mlade vojake, saj bodo sodelovali s kolegi iz več drugih držav, se skupaj z njimi učili. Veselim se dela z zavezniki. Z nekaterimi smo že bili skupaj v Afganistanu, v Iraku, zdaj pa se ne bomo bojevali, ampak imeli vaje. V devetih mesecih načrtujemo 15 vaj, po njih bomo boljši, ne samo mi, ampak tudi naši partnerji.”
Po koncu hladne vojne je zavezništvo nekoliko zmedeno vrtelo busolo in iskalo svojo usmeritev. Brez jasnih prioritet in ciljev so usihali zlasti obrambni proračuni evropskih zaveznic, staro celino je množično zapuščala ameriška vojska. Prišlo je leto 2014 z njim pa ruska aneksija Krima, ukrajinska vojna in destabilizacija varnostnih razmer na vzhodni meji Nata. Zaplapolale so zastave Islamske države. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg:
“Zveznico so spoznale, da se morajo prilagodit, da se morajo znati odzvati v vse bolj zahtevnem varnostnem okolju. Zato smo na vrhunskem zasedanju v Walesu septembra 2014 sprejeli odločitev oziroma zavezo o obrambnih izdatkih. Odločili smo se, da bom ustavili reze in postopoma poviševali obrambne proračune, tako, da bi v desetih letih vsaka članica za obrambo prispevala dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda, od tega pa petino porabila za naložbe v opremo. Poudarili smo, da je treba v tem okviru več vlagati tudi v zmogljivosti, to pomeni v opremo, letala, ladje.., In seveda, da bodo članice prispevala enote za Natove misije in operacije, denimo v Afganistanu, pa tudi v enote, ki so na vzhodu zavezništva, v Baltskih državah in na Poljskem.”
Veliko članic ima težave s poviševanjem obrambnih proračunov. Hans Binnendijk, raziskovalec ameriškega središča za čezatlantske odnose, jim sporoča:
“Tega se ne počne v golem ameriškem interesu, ampak v evropskem. Imate svoj obrambne skrbi, morate biti sposobni ukrepati sami. To bi morala biti motivacija tako za Slovenijo kot za druge.”
V današnjem času je svoboda medijev ena najbolj ogroženih vrednot sodobnih družb. Avtoritarni voditelji so prepričani, da so mediji instrument države in oblasti. A kot ugotavlja organizacija Novinarji brez meja, je sovražnost do novinarjev postala stalnica tudi v številnih državah, ki veljajo za demokratične, tudi v Sloveniji.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na neki način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je v oddaji Eppur si muove preverjal Gašper Andrinek.
Turistični sektor je bil eden izmed tistih, ki se je moral zadnji dve pandemijski leti skoraj čez noč prilagajati novim pogojem poslovanja. Zdaj, ko se pandemija počasi poslavlja, se je pojavila nova negotovost, vojna v Ukrajini. Tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem - ki je že tradicionalno prvi izbor slovenskih turistov – so se z rusko ofenzivo na Ukrajino rezervacije za počitnice skoraj zaustavile. Kljub temu pa so velikonočni prazniki pokazali, da so ljudje željni potovanj in da bi se Hrvaška letos lahko približala rekordnim turističnim rezultatom iz leta 2019. Kakšni so načrti hrvaških turističnih delavcev za letošnje poletje in kaj pomeni podražitev energentov za cene, ki nas bodo letos pričakale na morju?
Francija je s prihodom Emmanuela Macrona v visoko politiko postala notranjepolitično povsem drugačna. Kako pa je v teh petih letih sooblikovala Evropsko unijo, kako se je pozicionirala v svetu, kako v čezatlantskem odnosu in kako v odnosu do drugih globalnih velesil?
Po tem, ko je novembra 2016 Donald Trump premagal Hillary Clinton in Američani tako niso izvolili svoje prve predsednice, so Združene države Amerike štiri leta pozneje, z volitvami novembra 2020, dobile prvo podpredsednico. Kamala Harris je obenem prva temnopolta ženska na tem visokem položaju. Po tem, ko so v administraciji predsednika Joeja Bidna – sam je šele drugi katolik v Beli hiši v 254-letni ameriški zgodovini –, prvič na izpostavljene položaje imenovali kar nekaj žensk oz. pripadnic in pripadnikov manjšin, je letos na vrsto prišlo tudi vrhovno sodišče ZDA. 8. aprila je bila kot prva temnopolta vrhovna sodnica ZDA svečano potrjena Ketanji Brown Jackson. Združene države uradno utripajo v skladu z ustavo, katere preambula je bila pisana v duhu Deklaracije o neodvisnosti ZDA, ki se je je v svojem govoru dotaknila tudi nova vrhovna sodnica. »Za samoumevne imamo resnice, da so bili vsi ljudje ustvarjeni kot enaki, obdarjeni s strani svojega Stvarnika z določenimi neodtujljivimi Pravicami, med katerimi so Življenje, Svoboda in stremljenje k Sreči.« (Iz Deklaracije o neodvisnosti, 4. julij 1776) »Mi, Ljudstvo Združenih držav, z namenom oblikovati popolnejšo Zvezo, uveljaviti Pravico, zagotoviti Mir doma, skrbeti za skupno Obrambo, si prizadevati za splošno Blagostanje in zajamčiti blagoslove Svobode zase in za naše potomce, sprejemamo in uveljavljamo to Ustavo Združenih držav Amerike.« (Preambula k ustavi ZDA, poletje 1787) Če vse to drži, zakaj je Ketanji Brown Jackson prva temnopolta vrhovna sodnica v ameriški zgodovini? Zakaj je Kamala Harris prva podpredsednica? Zakaj je Cynt Marshall prva temnopolta direktorica kluba v ameriški Nacionalni košarkarski zvezi NBA? Pot žensk, ne le do uspešne in vidne profesionalne kariere, ampak že do enakopravnega položaja v družbi, je dolga, težka – in ni končana. Če je bilo 20. stoletje med drugim tudi stoletje ženske emancipacije, se v 21. stoletju soočamo s konservativno revolucijo in njeno apoteozo tradicionalnih družbenih vlog. Zgodovina nudi veliko primerov zanikanja dosežkov posameznih obdobij in korakov nazaj. Za številne lahko zgolj slutimo, kajti viri molčijo. A ljudje se spreminjamo in primer ženskega uspeha v konservativnem okolju lahko ponudi Američanka slovenskega rodu. V tradicionalni slovenski skupnosti v Chicagu rojena Janice Zabukovec Davis je vrhunska pravnica in vplivna poslovna ženska v Dallasu v Teksasu.
30 let je minilo od začetka vojne v Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj. Ruski napad na Ukrajino je pri marsikomu vzbudil strah in ga spomnil na temno obdobje države, ki je ostala razdeljena vse do danes. Kriza od konca spopadov še nikoli ni bila večja kot danes, je prepričan visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, krivca pa vidi predvsem v voditelju Republike srbske Miloradu Dodiku. Ta želi nekatere pristojnosti, tudi glede vojske in pravosodja, vrniti na raven entitete, s tem pa, tako visoki predstavnik, ogroža mir, stabilnost in celovitost države. Vendar Dodik, ki ima tesnega zaveznika v Rusiji in Schmidta ne priznava, trdi, da si jemljejo le tisto, kar jim po daytonskem sporazumu pripada. Evropska unija okleva s sankcijami, hkrati v Bosni in Hercegovini namešča dodatne vojake ter sporoča, da hitre poti v povezavo brez izpolnjenih pogojev ni. Oktobra bi morale v državi potekati volitve, a se ne morejo dogovoriti o novem volilnem zakonu, s katerim bi izpolnili sodbe evropskega sodišča za človekove pravice in bi zagotavljal enakovredno zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov in manjšin. Medtem ko so politiki vseh narodnosti zaposleni sami s seboj ter z medsebojnim obtoževanjem in nacionalizmom, jim prebivalci obračajo hrbet in zapuščajo državo. O tem v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil beograjski dopisnik Boštjan Anžin.
Pet let po prelomnih volitvah se Emmanuel Macron odpravlja po zaupnico na predsedniške volitve. V konkurenci sedmih protikandidatov in štirih protikandidatk bo skušal obdržati ključe Elizejske palače. Kako se je v času mandata mladega predsednika spremenila francoska politična podoba, zakaj se republikanci in socialisti še niso pobrali po porazu in o razcvetu skrajne desnice.
Na tokratnih madžarskih parlamentarnih volitvah zmaga vladajoče stranke Fidesz prvič po mnogih letih ni samoumevna. Po javnomnenjskih raziskavah ji tesno sledi združena opozicija, v katero se je povezalo več političnih strank, tako z leve kot desne strani. V predvolilni kampanji je med glavnimi temami vojna v sosednji Ukrajini in tesni odnosi premiera Orbana z ruskim predsednikom Putinom.
Dobava plina iz Rusije in višanje cen energentov skrbi tudi avstrijsko gospodarstvo. Vlada si prizadeva za neodvisnost Evrope od ruskega plina, nafte in zalog premoga. V Avstriji okoli 70 odstotkov električne energije proizvedejo iz obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, biomasa in sončna energija, preostanek pa iz fosilnih goriv. Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov. Avstrijci tako še naprej nasprotujejo gradnji jedrskih elektrarn.
Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila najhujšo begunsko krizo v Evropi v 21. stoletju. V le dveh tednih od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo več kot dva milijona ljudi, večinoma ženske z otroki. Evropska unija se je prvič doslej odzvala hitro, enotno in solidarno ter sprožila 20 let star mehanizem za začasno zaščito beguncev. A verjetno bodo potrebovali dolgotrajnejšo pomoč. Posebno tveganje pa so številni otroci brez spremstva, ki so lahka tarča trgovine z belim blagom. Več v oddaji Eppur si muove, ki je namenjena reševanju ukrajinske begunske krize. Pripravila jo je Sandra Krišelj z dopisniki Polono Fijavž, Boštjanom Anžinom in Igorjem Juričem.
Zaradi rusko-ukrajinske vojne smo priča nenavadnim spremembam na svetovnih trgih. Danes cen energentov, hrane in surovin ne moremo predvideti. Se bo ravnovesje vzpostavilo šele, ko bosta v svetu nastala dva popolnoma ločena sistema? Na kaj moramo biti najbolj pripravljeni? Več v zunanjepolitični oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Gozdovi so dom večini kopenskih živalskih in rastlinskih vrst. Človeku dajejo les, gorivo – in predvsem kisik - in skladiščijo velike zaloge ogljika. Gozdovi so nujni za naše preživetje, vendar hitro izginjajo. Premalo pa se zavedamo, da smo za krčenje gozdov, tudi ko se to dogaja daleč stran od nas, odgovorni vsi mi z našim načinom življenja.
O širjenju zavezništva Nato po koncu hladne vojne je mogoče razmišljati na več načinov. Iz Moskve prihajajo užaljene trditve, da Zahod ni izpolnil obljube, dane še sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, namreč da se Nato ne bo spogledoval z nekdanjimi sovjetskimi sateliti, še posebno pa ne z osamosvojenimi, nekoč sovjetskimi republikami. V Washingtonu nič manj odločno ne zanikajo tovrstnih zagotovil. Strokovnjaki za geopolitiko, varnostna vprašanja in mednarodne odnose razpravljajo o zmagi liberalne nad realistično doktrino meddržavnih odnosov po hladni vojni, ki je omogočila tudi upoštevanje interesov manjših držav. V skladu z liberalno doktrino skupni imenovalec meddržavnega povezovanja namreč niso bili več velikost, vojaška moč države in politika zadrževanja, ampak skupne vrednote in načela. V Srednji in Vzhodni Evropi, prav v teh »manjših državah«, pa smo prešli ves diapazon prepričanj, od želje po članstvu v zahodnih povezavah – zlasti v Evropski uniji in v Natu – do skepse, nezaupanja do njih in celo nasprotovanja. A v izhodišču vsega tega stoji vprašanje: kaj so se po koncu hladne vojne glede vključevanja v mednarodne povezave na novo nastalih in osvobojenih držav v Evropi dogovarjali veliki? Kaj je Zahod obljubil opešani Sovjetski zvezi in nato njeni naslednici Rusiji – in česa ne? Obljuba o neširjenju Nata namreč dobiva skoraj mitološke razsežnosti. Ko pa v mednarodnih odnosih pridemo do mitov, neizbežno zaidemo v težave. Niz ukrajinskih kriz v zadnjih dveh desetletjih je zgovoren dokaz.
Plemeniti jazbec, herojski zajec, orel, veverica, trobentica in nilski konj. Ni govor o kakšni basni ali pravljici, temveč so to vzdevki, s katerimi se obkladajo vodilni hrvaški politiki. Pobudnik skoraj ulične retorike v javnem govoru je predsednik države Zoran Milanović, drugi politiki mu seveda ne smejo ostati dolžni. Posledica vsega je, da je hrvaška javnost že mesece talka zelo osebnih besednih dvobojev med tistimi, ki vodijo državo. Kakšen je cilj takšne komunikacije? Je to dobro za demokratičnost družbe ali pa to vodi v še večje nezaupanje v državne ustanove, v čemer je Hrvaška že tako pri dnu držav Evropske unije?
Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih, kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Bitka za novega predsednika republike je razkrila vse šibkosti italijanskega političnega sistema. Povzročila je tudi nov upad pomena parlamentarnih strank. Številne so notranje razklane, v temelju pa so – mnogo bolj kot na leve in desne – razdeljene med zagovornice pretekle paradigme parlamentarnega dialoga in njene rušiteljice. Kot dolga senca se nad njimi vleče senca domnevnega rešitelja države Maria Draghija. Toda malikovanje enega samega imena kaže zlasti na nemoč države kot sistema.
Približno dva tedna nas še loči od začetka zimskih olimpijskih iger v Pekingu. Antično zamisel o premirju med trajanjem olimpijskih iger, na katerih so zmagovalci za nagrado dobili vence iz oljčnih vejic, simbol miru, v sodobnem času simbolizira bela barva na olimpijski zastavi s krogi, ki predstavljajo med seboj povezane celine v sožitju, spoštovanju in prijateljstvu. Da bi se ta simbolizem prenesel tudi v resničnost, žal ostaja utopija. Tudi tokratne olimpijske igre je zaznamovalo merjenje mišic velesil na političnem področju. Tokratni Eppur si muove je pripravila Rajka Pervanje.
Za Združenimi državami Amerike in svetom je težko leto. Obenem je to bilo prvo leto, odkar se je Joe Biden po tem, ko je na volitvah ob Donaldu Trumpu ustvaril optično iluzijo vračanja v dobre stare čase, v Belo hišo preselil kot predsednik. A če se je tako, kot večina planeta, Biden ukvarjal s pandemijo in njenimi posledicami ter vmes od časa do časa spregovoril o svoji priljubljeni temi, boju proti podnebnim spremembam, pogled na njegovo predsedovanje od strani odkriva zanimiv vzorec. Predsednik Biden se želi ukvarjati izključno s svojim kratkim seznamom prednostnih nalog, a ga ves čas iztirjajo težave, ki jih ne želi videti ali ga ne zanimajo. V notranjepolitičnem pogledu je to predvsem neenotnost v vrstah same Demokratske stranke s paleto posledic, presenetljivo veliko pa je teh tem na terenu, na katerem je bil Joe Biden načeloma doma. Na področju zunanje politike. Do Kitajske, ki jo ima ves čas pred očmi, sploh še ni dobro prišel. Prej je eksplodirala bomba v Afganistanu in začel se je nov cikel napetosti v odnosih z Rusijo, z znanima kamnoma spotike, Ukrajino in širitvijo zveze Nato na vzhod. Leto je tako nedvomno simptomatično, a mu tempo opazno dajejo netipična – nepričakovana oz. nezaželena – vprašanja, ki pa so še zmeraj simptomi. Kajti vsako prinaša izzive velikih razsežnosti.
Neveljaven email naslov