Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ameriški pogled na delitev zavezniškega obrambnega bremena

19.03.2018

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.

Do začrtanega roka bo finančne obljube izpolnilo zgolj 15 članic Nata

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi.

29-letna Ariel Espinoza Levy si želi oditi na misijo v Evropo, a bo za kaj takega morala še počakati, saj je trenutno vključena v urjenje enot za napad z zraka v vojaškem oporišču Fort Hood v Killeenu v ameriški zvezni državi Teksas. Zaveda se privilegija, da se lahko izpopolnjuje v bazi, ki je s 65 tisoč vojaki večja, kot katerakoli druga ameriška na svetu. Novi generaciji ameriških vojakov je jasno, da se tu znanje prenaša že od ustanovitve baze leta 1942, da ima priložnost učiti se od kolegov, ki se v Fort Hood ne vračajo zgolj z vojaških vaj po vsem svetu, pač pa tudi z bojišč, iz Afganistana in Iraka, denimo. Novinci v teh dneh s posebnim zanimanjem spremljajo vrhunec priprav prve brigadne bojne skupine oziroma njene prve konjeniške divizije, ki v okviru operacije Atlantska rešitev maja za devet mesecev prihaja v Evropo.

Na vzhod Evrope bodo iz Killeena odpeljali 87 tankov, 138 oklepnih bojnih vozil Bradley, 18 Paladinov skoraj 400 goseničnih oklepnih vozil, še enkrat toliko kolesnikov ter 350 tovornih vozil. Na pot se odpravlja 3300 vojakov. Med njimi je polkovnik Wilson Rutherford, poveljnik prve brigadne bojne skupine, ki pravi:

“Gre za zelo vznemirljivo nalogo. Naša brigada se je med prvimi vključila v operacijo Atlantska rešitev in s tem pokazala našo zavezo severnoatlantskim zaveznicam in partnerskim državam v Evropi. Z ničemer ne bi mogli naše predanosti pokazati bolj kot tako, da v Evropo pošljemo prvo brigadno bojno skupino. Posebno voljo je potrebno pokazati, da sploh pridemo tja, veliko poguma, da se vrnemo. Gre za izjemno priložnost za mlade vojake, saj bodo sodelovali s kolegi iz več drugih držav, se skupaj z njimi učili. Veselim se dela z zavezniki. Z nekaterimi smo že bili skupaj v Afganistanu, v Iraku, zdaj pa se ne bomo bojevali, ampak imeli vaje. V devetih mesecih načrtujemo 15 vaj, po njih bomo boljši, ne samo mi, ampak tudi naši partnerji.”

Po koncu hladne vojne je zavezništvo nekoliko zmedeno vrtelo busolo in iskalo svojo usmeritev. Brez jasnih prioritet in ciljev so usihali zlasti obrambni proračuni evropskih zaveznic, staro celino je množično zapuščala ameriška vojska. Prišlo je leto 2014 z njim pa ruska aneksija Krima, ukrajinska vojna in destabilizacija varnostnih razmer na vzhodni meji Nata. Zaplapolale so zastave Islamske države. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg:

“Zveznico so spoznale, da se morajo prilagodit, da se morajo znati odzvati v vse bolj zahtevnem varnostnem okolju. Zato smo na vrhunskem zasedanju v Walesu septembra 2014 sprejeli odločitev oziroma zavezo o obrambnih izdatkih. Odločili smo se, da bom ustavili reze in postopoma poviševali obrambne proračune, tako, da bi v desetih letih vsaka članica za obrambo prispevala dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda, od tega pa petino porabila za naložbe v opremo. Poudarili smo, da je treba v tem okviru več vlagati tudi v zmogljivosti, to pomeni v opremo, letala, ladje.., In seveda, da bodo članice prispevala enote za Natove misije in operacije, denimo v Afganistanu, pa tudi v enote, ki so na vzhodu zavezništva, v Baltskih državah in na Poljskem.”

Veliko članic ima težave s poviševanjem obrambnih proračunov. Hans Binnendijk, raziskovalec ameriškega središča za čezatlantske odnose, jim sporoča:

“Tega se ne počne v golem ameriškem interesu, ampak v evropskem. Imate svoj obrambne skrbi, morate biti sposobni ukrepati sami. To bi morala biti motivacija tako za Slovenijo kot za druge.”


Eppur si muove - In vendar se vrti

1154 epizod


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Ameriški pogled na delitev zavezniškega obrambnega bremena

19.03.2018

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.

Do začrtanega roka bo finančne obljube izpolnilo zgolj 15 članic Nata

Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi.

29-letna Ariel Espinoza Levy si želi oditi na misijo v Evropo, a bo za kaj takega morala še počakati, saj je trenutno vključena v urjenje enot za napad z zraka v vojaškem oporišču Fort Hood v Killeenu v ameriški zvezni državi Teksas. Zaveda se privilegija, da se lahko izpopolnjuje v bazi, ki je s 65 tisoč vojaki večja, kot katerakoli druga ameriška na svetu. Novi generaciji ameriških vojakov je jasno, da se tu znanje prenaša že od ustanovitve baze leta 1942, da ima priložnost učiti se od kolegov, ki se v Fort Hood ne vračajo zgolj z vojaških vaj po vsem svetu, pač pa tudi z bojišč, iz Afganistana in Iraka, denimo. Novinci v teh dneh s posebnim zanimanjem spremljajo vrhunec priprav prve brigadne bojne skupine oziroma njene prve konjeniške divizije, ki v okviru operacije Atlantska rešitev maja za devet mesecev prihaja v Evropo.

Na vzhod Evrope bodo iz Killeena odpeljali 87 tankov, 138 oklepnih bojnih vozil Bradley, 18 Paladinov skoraj 400 goseničnih oklepnih vozil, še enkrat toliko kolesnikov ter 350 tovornih vozil. Na pot se odpravlja 3300 vojakov. Med njimi je polkovnik Wilson Rutherford, poveljnik prve brigadne bojne skupine, ki pravi:

“Gre za zelo vznemirljivo nalogo. Naša brigada se je med prvimi vključila v operacijo Atlantska rešitev in s tem pokazala našo zavezo severnoatlantskim zaveznicam in partnerskim državam v Evropi. Z ničemer ne bi mogli naše predanosti pokazati bolj kot tako, da v Evropo pošljemo prvo brigadno bojno skupino. Posebno voljo je potrebno pokazati, da sploh pridemo tja, veliko poguma, da se vrnemo. Gre za izjemno priložnost za mlade vojake, saj bodo sodelovali s kolegi iz več drugih držav, se skupaj z njimi učili. Veselim se dela z zavezniki. Z nekaterimi smo že bili skupaj v Afganistanu, v Iraku, zdaj pa se ne bomo bojevali, ampak imeli vaje. V devetih mesecih načrtujemo 15 vaj, po njih bomo boljši, ne samo mi, ampak tudi naši partnerji.”

Po koncu hladne vojne je zavezništvo nekoliko zmedeno vrtelo busolo in iskalo svojo usmeritev. Brez jasnih prioritet in ciljev so usihali zlasti obrambni proračuni evropskih zaveznic, staro celino je množično zapuščala ameriška vojska. Prišlo je leto 2014 z njim pa ruska aneksija Krima, ukrajinska vojna in destabilizacija varnostnih razmer na vzhodni meji Nata. Zaplapolale so zastave Islamske države. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg:

“Zveznico so spoznale, da se morajo prilagodit, da se morajo znati odzvati v vse bolj zahtevnem varnostnem okolju. Zato smo na vrhunskem zasedanju v Walesu septembra 2014 sprejeli odločitev oziroma zavezo o obrambnih izdatkih. Odločili smo se, da bom ustavili reze in postopoma poviševali obrambne proračune, tako, da bi v desetih letih vsaka članica za obrambo prispevala dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda, od tega pa petino porabila za naložbe v opremo. Poudarili smo, da je treba v tem okviru več vlagati tudi v zmogljivosti, to pomeni v opremo, letala, ladje.., In seveda, da bodo članice prispevala enote za Natove misije in operacije, denimo v Afganistanu, pa tudi v enote, ki so na vzhodu zavezništva, v Baltskih državah in na Poljskem.”

Veliko članic ima težave s poviševanjem obrambnih proračunov. Hans Binnendijk, raziskovalec ameriškega središča za čezatlantske odnose, jim sporoča:

“Tega se ne počne v golem ameriškem interesu, ampak v evropskem. Imate svoj obrambne skrbi, morate biti sposobni ukrepati sami. To bi morala biti motivacija tako za Slovenijo kot za druge.”


30.09.2019

Netanjahu, Ganc ali pat položaj?

V Izraelu so volitve, že druge v šestih mesecih, le še potrdile, kako globo razklana je judovska država. Razdeljena je na levi in desni politični pol ter hkrati na sekularne in verske politične sile. Levosredinska Modro-Bela zaveza bo kljub zmagi težko sestavila vlado, saj se država na vsakih volitvah pomakne še za ped proti skrajni desnici. Vendar tudi premieru z najdaljšim stažem Benjaminu Netanjahuju verjetno ne bo uspelo oblikovati desne vlade. Bosta morali levica in desnica kljub razdoru tokrat združiti moči v vladi narodne enotnosti ali bodo sledile še tretje predčasne volitve?


23.09.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


16.09.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


09.09.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


02.09.2019

Slovensko-hrvaški odnosi

V Piranskem zalivu je policija to poletje kljub drugačnemu vtisu naštela veliko ribiških incidentov. Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so v slepi ulici, lahko celo rečemo, da jih niti ni. O spornih vprašanjih se državi ne pogovarjata, saj imata nezdružljive poglede in čakata na odločitve mednarodnih sodišč. Začetek dela novega hrvaškega zunanjega ministra je prinesel le nov konflikt.


26.08.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


19.08.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


12.08.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


05.08.2019

Tegobe hrvaškega turizma

Hrvaška je na vrhuncu turistične sezone, a je že zdaj jasno, da bodo po letih izrazitega povečevanja števila gostov letošnjo sezono ponekod končali z izgubo. Temu pa se ne gre čuditi, saj Hrvaška ni znala izkoristiti obdobja, ko so turisti zaradi političnih, ekonomskih ali varnostnih razlogov namesto v Grčijo, Turčijo in Tunizijo raje prihajali tja. Problem hrvaškega turizma je bil in ostaja enak: dogaja se stihijsko, brez načrtne odločitve države, kakšen turizem si sploh želi; cenejši in množičen ali dražji in kakovosten.


29.07.2019

Španija pred novimi volitvami?

Potem ko vodja španskih socialistov Pedro Sanchez tudi na drugem glasovanju v parlamentu ni dobil zadostne podpore za mandatarja za sestavo nove španske vlade, je Španija vse bliže novim volitvam. Te bi bile že četrte volitve v zadnjih štirih letih. Španija je politično zelo razdeljena, vse bolj žgoče pa je katalonsko vprašanje, ki ga politika v Madridu ne bo več mogla dolgo ignorirati.


22.07.2019

Zasedba predsedniškega stolčka Evropske komisije

Po mescu in pol burnih pogajanj je novoizvoljeni Evropski parlament izglasoval podporo kandidatki za novo predsednico Evropske komisije. Sistem, po katerem naj bi ta položaj prevzel eden od volilnih kandidatov političnih skupin, se ni obnesel. Je sistem Spitzenkandidatov klinično mrtev, se ga da obuditi in kakšna je vizija Evrope, kot jo razgrinja najverjetnejša prva dama Evropske komisije?


15.07.2019

Grki po prihodnost k tradiciji

Grčija je v letih dolžniške in finančne krize postala sinonim gospodarske in finančne krize, stomilijardnih posojil in strogih varčevalnih ukrepov. Pred dnevi je dobila novo vlado. Vodja Nove demokracije Kiriakos Micotakis obljublja gospodarski preporod, hitrejšo rast in boljše življenje. Na oblast se tako vrača tradicionalna stranka in ena najmočnejših političnih družin v državi. Aleksis Cipras in njegova levičarska Siriza, ki sta na oblast prišla z nasprotovanjem strogim ukrepom, a sta jih bila nato prisiljena izvajati, nista dobila vnovične priložnosti. Analitiki pravijo, da državljani po desetletju slabih novic le vidijo luč na koncu predora, a da ostajajo globoko v njem. Avtor oddaje Eppur si muove je Boštjan Anžin.


08.07.2019

Neznosna lahkost obstoja mej

Pred stotimi leti se je končalo »dolgo« 19. stoletje, kot je trdil znameniti britanski zgodovinar Eric Hobsbawm. Leta 1918 se je končala prva svetovna vojna. Leta 1919 se je začela Pariška mirovna konferenca, na kateri so z mukotrpnimi pogajanji oblikovali mirovne pogodbe s poraženimi državami. Imperiji so padli, nastale so nove države, z njimi pa nove meje. Pred dnevi smo se spomnili prve pogodbe, ki je takrat ukrojila podobo Evrope, Versajske mirovne pogodbe z Nemčijo, podpisane 28. junija 1919. Čeprav je »kratko« 20. stoletje vsaj tako korenito poseglo na evropski politični zemljevid in v zgodovinski spomin Stare celine, seveda tudi Slovencev, se leta 2019 očitno znova sprašujemo, ali morda komu ne ustrezajo meje, začrtane pred približno stotimi leti. Razumljivo je, da se narod, ki je tako težko prišel do lastne države, kot Slovenci, z občutljivostjo odziva na mejna vprašanja. Obenem pa ukvarjanje z mejami v času, ko naj bi bile v Evropski uniji to le administrativne ločnice in ne ovire, v sodobni razmislek vnaša noto paradoksalnosti.


01.07.2019

Državni zaščitni zakon za Slovence v Italiji na prepihu

Slovenski rojaki v sosednji Furlaniji Julijski krajini v vroče poletje vstopajo z afero registra društev na Videmskem, ki gojijo krajevna slovenska narečja, vendar se njihovi člani ne počutijo Slovence in delujejo celo Slovencem nenaklonjeno ali že kar sovražno. Počitniško brezskrbnost pa zmanjšuje tudi predlog trojice desničarskih poslancev obmejne dežele v rimskem parlamentu o spremembi državnega zaščitnega zakona za italijanske državljane slovenske narodne skupnosti. Prva preizkušnja rojakom ponuja tri pomembna spoznanja, ki bi jih bilo smiselno udejanjiti takrat, ko bo na dnevnem redu tudi drugi poskus poseganja v pravni položaj in narodnostno zaščito.


24.06.2019

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove - In vendar se vrti,« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki in z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne? Ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


17.06.2019

Kosovo – spreminjanje meja

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


10.06.2019

Podnebna strategija EU

Evropska unija pripravlja strategijo razogljičenja družbe do leta 2050. To pomeni obsežne spremembe v prometu, energetiki, kmetijstvu in industriji. Na ta cilj se pripravlja tudi Slovenija. Začetek je bil slab, saj je naša država v primerjavi z drugimi članicami v Bruselj poslala najslabši osnutek energetsko-podnebnega načrta. Izboljšati ga bo morala do konca tega leta, ko bo Državni zbor moral sprejeti podnebni zakon. Potem pa bo sledilo oblikovanje konkretne strategije in novih ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih dejanj, ki bodo do srede stoletja pripeljali do ogljično nevtralne družbe.


03.06.2019

Neusojena kitajska pomlad

Sredi aprila leta 1989, ko so množične demonstracije pretresale komunistične sisteme v Evropi, so se tudi v Pekingu začeli pro-demokratični protesti. Zahteve študentov po političnih in socialnih reformah so razdelile komunistično partijo, vendar je zmagala njena trda politika, ki se je na miroljubne protestnike na Trgu nebeškega miru spravila s tanki in brzostrelkami. 30 let pozneje je ta tema na Kitajskem še vedno precejšen tabu, o številu žrtev pa le ugibamo.


27.05.2019

Zaostrovanje na osi Washington – Teheran

Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.


20.05.2019

Ukrajina z novim predsednikom

41-letni ukrajinski komik in igralec Volodimir Zelenski je prisegel kot šesti predsednik samostojne Ukrajine. Simpatični igralec je doslej predsednika države igral le v priljubljeni televizijski seriji Služabnik ljudstva. Zelenski obljublja, da se bo boril proti korupciji, ustavil prelivanje krvi na vzhodu države in da ne bo dovolil, da bi se oligarhi vmešavali v politiko. Kritiki pa opozarjajo, da je tesno povezan z vplivnim oligarhom Igorjem Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci in kako si bodo zapomnili Petra Porošenka, ki se poslavlja po petih letih predsednikovanja?Kolomojskim. Kaj od novega predsednika pričakujejo Ukrajinci?


Stran 14 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov