Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jaber El Masry je 25-letni Palestinec, ki že eno leto živi v Sloveniji. Diplomant Fakultete za informacijsko tehnologijo v Gazi je zelo povezan s svojo domovino, o kateri tudi veliko razmišlja:
“Imam palestinski potni oziroma potovalni dokument. Potni list ima le državljan neke države. Jaz nisem niti državljan niti države nimam. Palestinci nimamo državljanstva, le nacionalnost – palestinsko”.
Rodil se je v bližini Gaze, ki velja za eno najbolj nevarnih mest na svetu. A Palestinci so razmer vajeni in se ne čutijo tako zelo ogrožene. Obstaja tudi normalno življenje, razlaga Jaber:
“Obstajajo tudi lepe zgodbe, prijetni dogodki, čeprav je videti samo kri. Približno 40 odstotkov življenja normalnega, 60 pa nevarnega.”
Čeprav je Slovenija Jaberjev drugi dom, si nekoč želi vrniti, v državo, ki bo na političnem zemljevidu sveta. Skupaj z ženo, Slovenko, ki jo je spoznal na Facebooku.
“Dodala me je za prijatelja, ko me je videla v dokumentarcu Prihajam iz Gaze. Film pripoveduje o življenju tamkajšnjih otrok. Hotela je pomagati, zbrala je nekaj sredstev in jih poslala. Začela jo je zanimati arabščina in učil sem jo prek interneta. Nato sva se v Sloveniji srečala, zaljubila in poročila.”
Prvič se je Jaber s Slovenijo srečal kot prevajalec naše bližnjevzhodne dopisnice Karmen Švegl. Kmalu zatem je postal še koordinator projekta za pomoč poškodovanim otrokom iz Gaze, ki so v Slovenijo prišli na rehabilitacijo. Pomagali so več kot 70 otrokom, ki so dobili proteze in druge potrebne pripomočke.
“Otroci se v Gazi večino časa igrajo na ulici, saj ni nobenih igrišč ali parkov. Zaradi tega so lahke tarče in kakršnakoli agresija s katerekoli strani jih lahko poškoduje.”
Za otroke skrbijo na Inštitutu za rehabilitacijo Soča. Njihove zgodbe so tragične: 14-letna deklica Džamila je izgubila obe nogi:
“Ko sem jo prvič videl po televiziji, sem jokal. Čez leto dni, ko sem začel sodelovati pri nudenju pomoči, sem jo poskušal najti. In res sem jo našel. Takrat je že dobila neke proteze, ampak z njimi ni mogla hoditi.”
Nato je Dažmila prišla v Slovenijo, dobila nove proteze, s katerimi lahko bolje hodi. Zdaj se uči angleško in želi postati novinarka.
“Dobro ji gre. Lepa zgodba.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Jaber El Masry je 25-letni Palestinec, ki že eno leto živi v Sloveniji. Diplomant Fakultete za informacijsko tehnologijo v Gazi je zelo povezan s svojo domovino, o kateri tudi veliko razmišlja:
“Imam palestinski potni oziroma potovalni dokument. Potni list ima le državljan neke države. Jaz nisem niti državljan niti države nimam. Palestinci nimamo državljanstva, le nacionalnost – palestinsko”.
Rodil se je v bližini Gaze, ki velja za eno najbolj nevarnih mest na svetu. A Palestinci so razmer vajeni in se ne čutijo tako zelo ogrožene. Obstaja tudi normalno življenje, razlaga Jaber:
“Obstajajo tudi lepe zgodbe, prijetni dogodki, čeprav je videti samo kri. Približno 40 odstotkov življenja normalnega, 60 pa nevarnega.”
Čeprav je Slovenija Jaberjev drugi dom, si nekoč želi vrniti, v državo, ki bo na političnem zemljevidu sveta. Skupaj z ženo, Slovenko, ki jo je spoznal na Facebooku.
“Dodala me je za prijatelja, ko me je videla v dokumentarcu Prihajam iz Gaze. Film pripoveduje o življenju tamkajšnjih otrok. Hotela je pomagati, zbrala je nekaj sredstev in jih poslala. Začela jo je zanimati arabščina in učil sem jo prek interneta. Nato sva se v Sloveniji srečala, zaljubila in poročila.”
Prvič se je Jaber s Slovenijo srečal kot prevajalec naše bližnjevzhodne dopisnice Karmen Švegl. Kmalu zatem je postal še koordinator projekta za pomoč poškodovanim otrokom iz Gaze, ki so v Slovenijo prišli na rehabilitacijo. Pomagali so več kot 70 otrokom, ki so dobili proteze in druge potrebne pripomočke.
“Otroci se v Gazi večino časa igrajo na ulici, saj ni nobenih igrišč ali parkov. Zaradi tega so lahke tarče in kakršnakoli agresija s katerekoli strani jih lahko poškoduje.”
Za otroke skrbijo na Inštitutu za rehabilitacijo Soča. Njihove zgodbe so tragične: 14-letna deklica Džamila je izgubila obe nogi:
“Ko sem jo prvič videl po televiziji, sem jokal. Čez leto dni, ko sem začel sodelovati pri nudenju pomoči, sem jo poskušal najti. In res sem jo našel. Takrat je že dobila neke proteze, ampak z njimi ni mogla hoditi.”
Nato je Dažmila prišla v Slovenijo, dobila nove proteze, s katerimi lahko bolje hodi. Zdaj se uči angleško in želi postati novinarka.
“Dobro ji gre. Lepa zgodba.”
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov