Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizozemka LouseWies Van der Laan, s polnim imenom Louse Wies Sija Anne Lilly Berthe van der Laan, je bila nekdaj zelo aktivna nizozemska političarka, pred tremi leti pa se je z možem priselila v Slovenijo. Odraščala je v ZDA, šolala se je v Nemčiji in Belgiji, politično pot pa je začela pri nekdanjem evropskem komisarju Hansu Van den Broeku, nadaljevala v Evropskem parlamentu (1999-2003) in se potem vrnila v nizozemski parlament. Bila je tudi podpredsednica liberalne evropske stranke ALDE. Bolj kot s politiko se zdaj ukvarja s svetovnim spletom, saj je od letos članica upravnega odbora organizacije ICANN, ki skrbi za delovanje spleta in njegovih domen po vsem svetu. A čeprav ni več dejavna v politiki, se LouseWies Van der Laan zelo zavzema za demokracijo in človekove pravice, je tudi odločna zagovornica gejevskih pravic in enakopravnosti žensk.
Nekdanja evropska in nizozemska parlamentarka, podpredsednica evropske liberalne stranke in vseskozi odločna zagovornica gejevskih pravic in enakopravnosti žensk
Nizozemska političarka LouseWies Van der Laan že tri leta živi v Sloveniji. Odraščala je v diplomatski družini v ZDA, šolala pa se je tudi v Nemčiji in Belgiji. Njena bogata politična pot se je začela pri nekdanjem evropskem komisarju Hansu Van den Broeku, nadaljevala v evropskem in potem še v nizozemskem parlamentu.
“Mislim, da je zelo pomembno, da politike ne prepustimo samo politikom, saj gre za preveč pomembno stvar. Poleg tega moramo poskrbeti za to, da so v politiki tudi mladi, ženske … Resnici na ljubo se z njo ukvarjajo po večini beli moški srednjih let, in sicer zaradi moči in svojega ega. Bolj bi se morali truditi, da bi politika zastopala družbo kot celoto.”
Prepričana je, da se ljudje s tem, ko se obrnejo stran od politike, odvrnejo tudi od družbe same. Še poseben odpor do vsega političnega opaža v Sloveniji. Skrbi jo tudi krepitev desnice po Evropi in vse večje zapiranje držav.
Begunska kriza je tako pokazala na neenotnost med članicami Evropske unije, v idejo katere LouseWies Van der Laan sicer še vedno zelo verjame. Opozarja, da trenutna težava niso evropske ustanove, ampak same države.
“28 držav se ob izbruhu begunske krize ni vprašalo, kako bi lahko to težavo enotno rešili, temveč kako bi se lahko izognili temu, da bi begunci ostali pri nas.”
Ograje, žice in zidovi niso rešitev. In če želimo drugačno Evropo, ki bo solidarna, vključujoča, moramo to povedati svojim vladam. In podpreti stranke, ki politike ne gradijo na ksenofobni retoriki strahu pred tujci.
Zelo goreča zagovornica demokracije in vladavine prava na pomislek, da je z demokratičnim odločanjem mogoče uzakoniti tudi diskriminacijo, odvrne, da je težava prav v naši predstava o tem, kaj demokracija sploh je.
“Demokracija ne pomeni zmage večine nad manjšino. Demokracija pomeni predvsem zaščito manjšine pred večino. Bistvo demokracije ni izločiti nekatere v družbi s preglasovanjem. Njeno bistvo je zaščita različnih manjšin: verskih, spolnih, rasnih itn. Na tej podlagi se mora oblikovati zakonodaja.”
Nad odločitvijo našega ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o spremembi zakona o zakonski zvezi, je bila zelo razočarana. Kot pravi, gredo zakonodaje vseh naprednih držav v smeri izenačevanja zakonskih pravic heteroseksualnih in homoseksualnih parov.
Po selitvi v Slovenijo pred tremi leti se je nekoliko umaknila iz aktivne politike in se bolj posvetila družini. V prvih letih je za starejšega sina – v času njene intenzivne politične kariere – namreč bolj skrbel mož, zdaj pa sta, kot pravi, uravnotežila karieri.
“V Sloveniji je toliko stvari dobro urejenih. Imate odlično otroško varstvo, res bi si želela vaš vrtec na Nizozemskem, s toplimi kosili, ki jih smeš celo odnesti domov. To so pravi privilegiji. Na drugi strani pa mislim, da je več težav s poslovanjem. Če želiš postaviti podjetje z vso birokracijo in pravili, tu ni tako dobro. Na Nizozemskem lahko odpreš podjetje v petnajstih minutah in prvi dve leti ne plačuješ davkov.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Nizozemka LouseWies Van der Laan, s polnim imenom Louse Wies Sija Anne Lilly Berthe van der Laan, je bila nekdaj zelo aktivna nizozemska političarka, pred tremi leti pa se je z možem priselila v Slovenijo. Odraščala je v ZDA, šolala se je v Nemčiji in Belgiji, politično pot pa je začela pri nekdanjem evropskem komisarju Hansu Van den Broeku, nadaljevala v Evropskem parlamentu (1999-2003) in se potem vrnila v nizozemski parlament. Bila je tudi podpredsednica liberalne evropske stranke ALDE. Bolj kot s politiko se zdaj ukvarja s svetovnim spletom, saj je od letos članica upravnega odbora organizacije ICANN, ki skrbi za delovanje spleta in njegovih domen po vsem svetu. A čeprav ni več dejavna v politiki, se LouseWies Van der Laan zelo zavzema za demokracijo in človekove pravice, je tudi odločna zagovornica gejevskih pravic in enakopravnosti žensk.
Nekdanja evropska in nizozemska parlamentarka, podpredsednica evropske liberalne stranke in vseskozi odločna zagovornica gejevskih pravic in enakopravnosti žensk
Nizozemska političarka LouseWies Van der Laan že tri leta živi v Sloveniji. Odraščala je v diplomatski družini v ZDA, šolala pa se je tudi v Nemčiji in Belgiji. Njena bogata politična pot se je začela pri nekdanjem evropskem komisarju Hansu Van den Broeku, nadaljevala v evropskem in potem še v nizozemskem parlamentu.
“Mislim, da je zelo pomembno, da politike ne prepustimo samo politikom, saj gre za preveč pomembno stvar. Poleg tega moramo poskrbeti za to, da so v politiki tudi mladi, ženske … Resnici na ljubo se z njo ukvarjajo po večini beli moški srednjih let, in sicer zaradi moči in svojega ega. Bolj bi se morali truditi, da bi politika zastopala družbo kot celoto.”
Prepričana je, da se ljudje s tem, ko se obrnejo stran od politike, odvrnejo tudi od družbe same. Še poseben odpor do vsega političnega opaža v Sloveniji. Skrbi jo tudi krepitev desnice po Evropi in vse večje zapiranje držav.
Begunska kriza je tako pokazala na neenotnost med članicami Evropske unije, v idejo katere LouseWies Van der Laan sicer še vedno zelo verjame. Opozarja, da trenutna težava niso evropske ustanove, ampak same države.
“28 držav se ob izbruhu begunske krize ni vprašalo, kako bi lahko to težavo enotno rešili, temveč kako bi se lahko izognili temu, da bi begunci ostali pri nas.”
Ograje, žice in zidovi niso rešitev. In če želimo drugačno Evropo, ki bo solidarna, vključujoča, moramo to povedati svojim vladam. In podpreti stranke, ki politike ne gradijo na ksenofobni retoriki strahu pred tujci.
Zelo goreča zagovornica demokracije in vladavine prava na pomislek, da je z demokratičnim odločanjem mogoče uzakoniti tudi diskriminacijo, odvrne, da je težava prav v naši predstava o tem, kaj demokracija sploh je.
“Demokracija ne pomeni zmage večine nad manjšino. Demokracija pomeni predvsem zaščito manjšine pred večino. Bistvo demokracije ni izločiti nekatere v družbi s preglasovanjem. Njeno bistvo je zaščita različnih manjšin: verskih, spolnih, rasnih itn. Na tej podlagi se mora oblikovati zakonodaja.”
Nad odločitvijo našega ustavnega sodišča, ki je dovolilo referendum o spremembi zakona o zakonski zvezi, je bila zelo razočarana. Kot pravi, gredo zakonodaje vseh naprednih držav v smeri izenačevanja zakonskih pravic heteroseksualnih in homoseksualnih parov.
Po selitvi v Slovenijo pred tremi leti se je nekoliko umaknila iz aktivne politike in se bolj posvetila družini. V prvih letih je za starejšega sina – v času njene intenzivne politične kariere – namreč bolj skrbel mož, zdaj pa sta, kot pravi, uravnotežila karieri.
“V Sloveniji je toliko stvari dobro urejenih. Imate odlično otroško varstvo, res bi si želela vaš vrtec na Nizozemskem, s toplimi kosili, ki jih smeš celo odnesti domov. To so pravi privilegiji. Na drugi strani pa mislim, da je več težav s poslovanjem. Če želiš postaviti podjetje z vso birokracijo in pravili, tu ni tako dobro. Na Nizozemskem lahko odpreš podjetje v petnajstih minutah in prvi dve leti ne plačuješ davkov.”
Hindi Zahra je maroško-francoska pevka, ki pripoveduje, da jo je oče vojak opolnomočil v tradicionalni družbi.
Doktor Cocktail oziroma DC, kot ga kličejo, odkar pomni, svojega rojstnega imena ne uporablja. Čeprav je rojen v Italiji in je v Slovenijo prvič prišel šele leta 1995 pri osemnajstih letih, se ima za Slovenca. Življenje je posvetil mešanju pijač, ki jih je stregel po vsem svetu, od Brazilije prek Ibize do Kitajske, njegove koktajle je pil celo monaški princ Albert. Moto je našel v antični Grčiji, ime pa mu je na Baliju, kjer je preživel zadnjih sedem let, nadela šestletna deklica. V Evropi osebno izveste tudi, kdo je pripravil prvi mojito in zakaj je sok sladkornega trsa najboljša pijača.
V oddaji Evropa osebno bomo tokrat spoznali Slovaka Rastislava Šimkovića, po grobih ocenah predstavnika 20. generacije Hrvatov, ki so se, spet po grobih ocenah, v približno Trubarjevih časih naselili na Slovaškem. Tako, kot se je pri nas v Beli Krajini skozi stoletja ohranila skupnost uskokov, tako obmejno območje Slovaške pri meji z Avstrijo naseljujejo tako imenovani gradiščanski Hrvati.
Popolna omama je knjiga Normana Ohlerja, ki ste jo v zadnjih tednih težko spregledali. Gre za dokumentiran popis zlorabe drog v tretjem rajhu; glavni lik zgodbe pa je poleg Pacienta A (a kot Adolf) njegov zdravnik Theodor Morel.
José James je vokalist, ki povezuje glasbeno preteklost in sedanjost. Na najnovejšem albumu iz leta 2018 Lean On Me se je denimo poklonil pevcu in piscu besedil Billu Withersu, ustvarja pa tudi avtorsko glasbo. Spominja se, da se mu je glasbeni svet obrnil na glavo pri štirinajstih letih.
Dr. Annemarie Steidl je ljubiteljica arhivov in zgodovine. Zaposlena je na Univerzi na Dunaju, specializirana pa je za zgodovino migracij. Predvsem jo zanima izseljevanje iz vseh delov avstro-ogrske monarhije v ZDA, zato je nekaj časa predavala in preučevala migracijske tokove tudi v Minnesoti.
Miroljub Vučković je v Srbiji brez dvoma človek, na katerega se obrnete, kadar vas zanima kar koli v zvezi s filmom. Svoje bogate mednarodne izkušnje je pridobil na festivalih po vsem svetu, po izobrazbi sodeč, pa bi težko uganili, da je njegovo življenje usodno povezano s filmom.
Zagledala sem oglas »Hočete postati zvezda?«. O, seveda hočem. Avdicija je bila v prestolnici Akri in sem šla. Nekako sem nabrala denar, pobasala vse, kar sem imela, in šla. Prvo leto so mi rekli, da nisem dovolj dobra. In sem se odpeljala z avtobusom nazaj domov. 12 ur vožnje. Prihodnje leto sem šla spet – in spet NE. Tretje leto sem že bila rezerva. In sem se vrnila še četrtič. Takrat sem zmagala.
Ralf Schumacher, brat najuspešnejšega voznika vseh časov Michaela Schumacherja, je po koncu svoje dirkaške kariere ostal v stiku z elitnim razredom motošporta kot strokovni televizijski komentator, veliko časa pa posveča tudi razvoju mladih voznikov. Z dirkanjem se ukvarjata tako njegov nečak Mick kot sin David. Ob tem ima Ralf tudi svojo restavracijo, iskanje dobrega vina pa ga je pripeljalo v Slovenijo.
Gost Evrope osebno bo prvi mož Pesmi Evrovizije, Jon Ola Sand. Norvežan v Ženevi, nekdanji glasbenik in filmski igralec, danes televizijski producent in režiser ter predvsem izvršni nadzornik največjega glasbenega šova na svetu. Vsaka država lahko zmaga na Pesmi Evrovizije, tudi Slovenija, pravi Jon Ola. Dolgoletni producent tradicionalnega koncerta ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu bo govoril tudi o javnih medijih kot vitalnem delu demokracije, pa tudi o svojih željah po širitvi evrovizijskega tekmovanja v Azijo in Združene države.
Toby Martin Applegate je Američan z nadpovprečnim znanjem o Sloveniji. Čeprav brez slovenskih korenin, si je za svoj doktorat izbral temo izbrisanih, že prej za magisterij pa je preučeval slovenske kozolce. Zdaj pa se ukvarja z našim odnosom do beguncev in migrantov. Kako to, da se je profesor humanistične geografije pred več 20 leti navdušil nad Slovenijo in zakaj se vedno znova vrača k nam?
Pavel Filgas je Čeh, ki živi na Slovaškem. Arhitekt, ki se ukvarja z slikarstvom, ulični umetnik, ki si je za svoj atelje izbral ulice Bratislave. Lahko bi ga označili za 'češkoslovanostalgika', saj ga je razpad skupne države Češkoslovaške zelo prizadel, čeprav je bil takrat še otrok. Ampak pravi, da je z državo tako kot z družino: bolje, da se starši ločijo in dobro razumejo, kot da vztrajajo v zakonu, polnem nesoglasij. O ulični umetnosti in kavi, arhitekturi in Plečniku, predvsem pa iz prve roke o razlikah med Čehi in Slovaki s Čehom, ki že 10 let živi na Slovaškem in ima svoj ulični atelje na eni najbolj slikovitih in obiskanih ulic Bratislave, na Michalski v starem delu mesta.
Michael Frischenschlager prihaja iz znane glasbene družine z dolgo tradicijo. Študiral je violino, kompozicijo in muzikologijo na akademijah in univerzah v Salzburgu, Kölnu, na Dunaju in v Rimu. Po nekajletnem igranju v orkestrih na najvišji umetniški ravni je stopil v intenzivno, izključno koncertno obdobje, ko je kot solist in član komornih zasedb nastopal v skoraj vseh evropskih državah, v Severni Ameriki in Aziji.
Thordis Elva Thorvaldsdottir je mlada islandska novinarka, pisateljica in javna govorka, ki predava o zelo resnih stvareh. Pri 16-ih je bila žrtev posilstva takratnega fanta, avstralskega študenta na izmenjavi v Reykjaviku. Skoraj desetletje je trajalo, da si je o zgodbi upala spregovoriti, s posiljevalcem pa sta se po še nekaj dodatnih letih dopisovanja celo srečala. Skupaj sta tudi nastopila na zelo odmevnem TED-talku. Thordis Elva danes živi na Švedskem, je poliglotka, svetu pa s svojimi predavanji posreduje sporočilo, ki je veliko bolj preprosto od njenega imena – nasilje nad ženskami še vedno obstaja.
Jomo Kwame Sundaram oziroma Jomo, kot se rad predstavi, je eden najvidnejših malezijskih ekonomistov. Kot profesor je deloval na univerzah Yale in Harvard, bil je tudi visoki predstavnik pri Združenih narodih. Bori se proti revščini in za ekonomsko pravičnost za vse, predvsem pa opozarja, da so za krize v državah v razvoju pogosto krive napake razvitega sveta.
Že na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu bodo prvič za medalje tekmovali tudi rolkarji. Na najvišji ravni Slovenija nima prav veliko tekmovalcev. Ta hip je eden od dveh najopaznejših 22-letni Christopher Khan. Christopher Khan ne živi v Sloveniji, ampak v okolici Barcelone. Doma pretežno govorijo angleško, v vsakdanjem življenju mu prav prideta tudi španščina in katalonščina, slovenščino pa vadi pri babici in dedku v Gotovljah in med prijatelji na rolki. Ob tekmah, snemanju videov in vsakodnevnem uživanju na rolki kar tako poučuje angleščino v velikih podjetjih in arhitektom riše načrte za vse pogostejše rolkarske parke.
Naravovarstveni biolog Dr. Seth Wilson je odraščal na vzhodni obali kake dve uri severno od New Yorka, v majhni državi Connecticut, ki je celo manjša od Slovenije, a prav tako poraščena z gozdovi, v katerih so tudi zveri, denimo ameriški črni medvedi, bobcati – po naše rdečerjavi risi in kojoti. Kot študent je prišel z vzhodne obale v ZDA v Montano, kjer je delal in si ustvaril družino. Kot strokovnjaka za preprečevanje konflliktov med ljudmi in velikimi zvermi so ga k sodelovanju povabili slovenski strokovnjaki in tako je bil zadnjih nekaj let del ekipe znanstvenikov pri projektu varovanja rjavega medveda Life DinAlp Bear in projekta Life Linx, pod pokroviteljstvom katerega bodo pri nas in na Hrvaškem naselili 14 risov iz Slovaške in Romunije.
Markus Imhoof je Švicar, ki že leta živi med Italijo in Nemčijo, Berlinom in Milanom. Pred leti je širšo javnost nase opozoril s filmom Več kot med, ki še vedno velja za najuspešnejši švicarski film. Po zgodbi o čebelah, ta je pred kratkim dobila nadaljevanje v istoimenski knjigi, se je lotil še ene teme, povezane s svetovno ekonomijo. Dokumentarni film Eldorado se začne na ladjah italijanske operacije Mare nostrum med prebežniki, ki iščejo svoj eldorado v Evropi, a se stara celina izkaže za vse prej kot to. Švicarski režiser in scenarist Markus Imhoof, ki pravi, da je ob tem, kar dela, nekaj mesecev preživeti v gledališču z Mozartom ali Verdijem dobro za dušo, se je na eni od svojih poti med Milanom in Berlinom ustavil v Evropi osebno.
Vojko V - Vojko Vručina prihaja iz Splita, iz mesta kjer nihče ne mara nikogar, kot pravi raper, ki šele začenja samostojno pot. A kljub temu je njegov album Vojko dobil glasbeno nagrado porin za album leta. Kako nanj vpliva domači Split, kako so njegovi teksti postali del hrvaškega slenga in zakaj je po njegovem mnenju slovenska publika nekaj posebnega? Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Nancy Fina je ameriško-italijanska fotografinja in fina sogovornica. Po dobrih treh desetletjih sodelovanja z modnimi veljaki, agencijami in modeli se je odločila za drastično spremembo. Nasvidenje moda, zdaj rešuje svet. “Ljudje imamo različne sprožilce. Mama spreminja stvari zaradi ljubezni. Jaz sem svoje življenje spremenila zaradi jeze. Nadaljevala pa sem zato, ker imam rada ta svet in želim, da postane boljši.” S projektom Zgodbe našega časa s svojimi drznimi podobami in barvami opozarja na strpnost, skrb, ljubezen in krivice.
Neveljaven email naslov